Teden dni po tem, ko je finančni minister Klemen Boštjančič v oddaji Marcel napovedal nižji primanjkljaj od načrtov, je Ministrstvo za finance objavilo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna za leto 2025.
Odhodki so lani dosegli 16,8 milijarde evrov, kar je 9,5 odstotka več kot leto prej. Prihodki so znašali 15,1 milijarde evrov, 3,7 odstotka več kot leta 2024. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,7 milijarde evrov, 160 milijonov manj od načrtovanih 1,86 milijarde.
Ministrstvo navaja, da so odhodki dosegli 98,6 odstotka načrtovanih v sprejetem proračunu, prihodki pa 99,4 odstotka. Proračun je bil torej uspešno načrtovan, čeprav ga je bilo treba sproti prilagajati.
Stroški dela v javnem sektorju so lani dosegli 4,9 milijarde evrov, 14 odstotkov več kot leta 2024. Ministrstvo pojasnjuje, da rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, napredovanjem in izplačilu zimskega regresa. Reforma na začetku zahteva več sredstev, njeni učinki pa se pokažejo na srednji rok, navaja ministrstvo.
Transferji v pokojninsko in zdravstveno blagajno so narasli na 2,1 milijarde evrov, 12,4 odstotka več kot predlani. Samo za pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 1,5 milijarde evrov, desetino več kot leta 2024. Rast je posledica večjega števila upokojencev, uskladitve pokojnin ter izplačila letnega in zimskega dodatka.
Investicije so dosegle 1,7 milijarde evrov, 14,3 odstotka več kot predlani. Sredstva so šla za modernizacijo Slovenske vojske, cestno in železniško infrastrukturo, visoko šolstvo, športno infrastrukturo ter zdravstvene zavode, med drugim za diagnostično-terapevtski center UKC Ljubljana in onkologijo UKC Maribor.
Za subvencije je bilo namenjenih 448 milijonov evrov, 27,5 odstotka manj kot leta 2024, ko so bile višje zaradi draginje in odprave posledic poplav.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb so narasla za 80,3 odstotka na 585 milijonov evrov. Več sredstev je šlo za linijski javni promet, izplačano pa je bilo tudi nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe ob izstopu iz premoga.
Na strani prihodkov so davčni prihodki dosegli 12,5 milijarde evrov, 3,2 odstotka več kot predlani. DDV, največji davčni vir, je prinesel 5,6 milijarde evrov, 4,1 odstotka več. Dohodnina je narasla za 5,2 odstotka na 2,2 milijarde evrov. Rast poganjata visoka zaposlenost in rast plač.
Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so upadli za 10,1 odstotka na 1,7 milijarde evrov. Upad je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s predlanskim letom.
Davki na premoženje so prinesli 108 milijonov evrov, od tega 106 milijonov začasnega davka na bilančno vsoto bank, uvedenega po poplavah avgusta 2023.
Iz proračuna Evropske unije je Slovenija prejela 1,2 milijarde evrov, petino več kot predlani, kar predstavlja 89 odstotkov načrtovanih sredstev.
