MMF, IEA in Svetovna banka aktivirali krizni mehanizem iz časov pandemije, trgi stavijo na tri dvige ECB

Iranska vojna je povzročila “eno največjih motenj v dobavi na globalnem energetskem trgu v zgodovini,” so v sredo zvečer v skupni izjavi iz Washingtona zapisali voditelji Mednarodnega denarnega sklada, Mednarodne agencije za energijo in Svetovne banke. Tri institucije ustanavljajo koordinacijsko skupino za obvladovanje energetskih in gospodarskih posledic konflikta. Takšen mehanizem so nazadnje aktivirale med pandemijo covida-19, pred tem pa ob finančni krizi leta 2008.

Posledice so po oceni treh institucij “znatne, globalne in izrazito asimetrične” ter nesorazmerno prizadenejo uvoznice energije, zlasti države z nizkimi dohodki. Vojna je že dvignila cene nafte, plina in gnojil, motila dobavne verige za helij, fosfate in aluminij ter sprožila skrbi glede cen hrane. Institucije so izrecno opozorile, da “tržna nihanja, slabitev valut nastajajočih gospodarstev in skrbi glede inflacijskih pričakovanj odpirajo možnost strožje denarne politike in šibkejše rasti.”

Pet nemških gospodarskih inštitutov je isti dan v Berlinu predstavilo spomladansko napoved, ki prvič od katere koli uradne institucije za ECB predvideva celoten cikel zaostrovanja. Depozitna obrestna mera naj bi v treh korakih narasla z 2 na 2,75 odstotka do leta 2027. Nemška rast je prepolovljena na 0,6 odstotka, inflacija dvignjena na 2,8 odstotka za letos. Pred pol leta so isti inštituti napovedovali 1,3-odstotno rast in 2-odstotno inflacijo. “Energetski cenovni šok trdo zadene okrevanje,” je dejal Timo Wollmershäuser z münchenskega inštituta Ifo.

Verjetnost dviga za 0,25 odstotne točke na aprilskem zasedanju ECB 30. aprila znaša 36 odstotkov, za junijsko 76 odstotkov, po podatkih Polymarketa. Da bo ECB dvignila obresti nekje v 2026, trgi ocenjujejo s 84-odstotno verjetnostjo. ABN AMRO pričakuje prvi dvig že 30. aprila, BNP Paribas junija, z zaostritvijo za 75 bazičnih točk do jeseni. Goldman Sachs v svojem neugodnem scenariju prav tako predvideva 75 bazičnih točk. Bank of America meni, da sta dva dviga poleti bolj verjetna. Citigroup in Morgan Stanley ostajata bolj previdna.

ECB je na marčevskem zasedanju obresti pustila pri 2 odstotkih, a je inflacijo za letos dvignila na 2,6 odstotka. Predsednica Lagarde je naslednji teden dejala, da je banka pripravljena dvigniti obresti, tudi če bo skok kratkotrajen. Fed drži obresti na 3,5 do 3,75 odstotka in še napoveduje eno znižanje letos. Banka Anglije jih drži na 3,75 odstotka v prvi enoglasni odločitvi po štirih letih, a trgi za njo stavijo na 78 bazičnih točk dvigov.

Članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel opozarja, da denarna in fiskalna politika tokrat nista ohlapni, kar je ključna razlika s kriznim letom 2022, in to bi moralo omejiti inflacijske pritiske. A iranski udar na katarsko plinsko infrastrukturo je 17. marca zmanjšal tamkajšnje zmogljivosti za 17 odstotkov, popravila bodo trajala tri do pet let. Zadnji tankerji, natovorjeni pred izbruhom vojne, šele zdaj prihajajo v evropska pristanišča. Za njimi je praznina.