Mednarodni denarni sklad je 5. novembra začel redne letne posvetovanja s Slovenijo. Čeprav gre za standardni postopek, bodo priporočila, ki sledijo, ključna za vsako slovensko podjetje – od davčne politike do reform trga dela.
Mednarodni denarni sklad vsako leto v okviru svojih obveznosti po IV. členu statuta izvaja temeljit pregled makroekonomske politike držav članic. Za Slovenijo, ki je na standardnem 12-mesečnem ciklusu posvetovanj, to pomeni, da ekipa strokovnjakov MMF prihaja v Ljubljano, da oceni gospodarske dosežke in prepozna tveganja.
Ta posvetovanja niso formalna obveznost brez posledic. Njihove ugotovitve neposredno vplivajo na mednarodno kreditno oceno države, stroške zadolževanja in – najpomembneje za poslovni sektor – na prednostne naloge gospodarskih reform v prihodnjem letu.
Med obiskom, ki traja do 18. novembra, se misija MMF pod vodstvom nove vodje misije za Slovenijo Huidan Lin srečuje s ključnimi institucijami slovenskega gospodarstva. Ekipo poleg Lin sestavljajo Dmitriy Kovtun, Kue-Peng (KP) Chuah in Hassan Adan. V pogovorih sodelujejo predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Fiskalne komisije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Gospodarske zbornice, Združenja delodajalcev, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Inštituta za ekonomska raziskovanja, Državnega zbora, Združenja bank Slovenije ter izbranih poslovnih bank in sindikatov.
V središču so tri ključna področja: trenutna gospodarska gibanja, delovanje finančnega sektorja ter izzivi konkurenčnosti, produktivnosti, neopredmetenih naložb in finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Preliminarne ugotovitve bodo predstavljene na zaključni novinarski konferenci 18. novembra ob 12.00 na sedežu Banke Slovenije, kjer bosta Lin skupaj s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in vršilcem dolžnosti guvernerja Banke Slovenije Primožem Dolencem predstavila začetne zaključke misije.
Ko misija zaključi s pogovori, pripravi poročilo, ki ga bo v prihodnjih mesecih – običajno med marcem in aprilom 2026 – obravnaval izvršni odbor MMF.
Sprememba tona
Ko je MMF maja 2024 zaključil prejšnja posvetovanja, je bila ugotovitev spodbudna. Bančni sistem je bil ocenjen kot zdrav z močno dobičkonosnostjo, zadostnim kapitalom in nizkimi neporavnanimi obveznostmi. Gospodarstvo je kazalo odpornost kljub izzivom – od posledic vojne v Ukrajini do uničujočih poplav leta 2023, ki so povzročile škodo v višini 5 odstotkov BDP.
Letos je slika drugačna. UMAR je v svoji jesenski napovedi iz septembra 2025 drastično znižal pričakovanja za gospodarsko rast – s spomladanskih 2,1 odstotka na komaj 0,8 odstotka za leto 2025. Razlog? Oslabitev izvoznega sektorja zaradi izpostavljenosti slovenskega gospodarstva težavam evropskih trgovinskih partnerjev, zlasti Nemčije.
Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljeni 14. novembra, kažejo, da je bil BDP v tretjem četrtletju 2025 realno medletno višji za 1,7 odstotka. V Umarju so pojasnili, da je ta rast v okviru pričakovanj njihove jesenske napovedi, kar kaže, da kljub negotovim geopolitičnim razmeram in upočasnjeni rasti trgovinskih partneric gospodarska aktivnost v Sloveniji ostaja visoka.
| Kazalnik | 2024 (realizirano) | 2025 (napoved) | 2026 (napoved) |
|---|---|---|---|
| Rast BDP (%) | 1,7 | 0,8 | ~2,0 |
| Inflacija (konec leta, %) | 2,5 | 2,9 | 2,3 |
| Tuji delavci (% delovne sile) | ~15 | ~16 | ~17 |
| Fiskalni primanjkljaj (% BDP) | -2,2 | -2,6 | -2,4 |
| Rast plač v javnem sektorju (%) | 10,3 | 7,1 | 6,0 |
| Obrambna potrošnja (% BDP) | 1,3 | 2,0 | 2,5 |
Vir: UMAR (Jesenska napoved 2025), SURS, Ministrstvo za finance
Domača potrošnja drži gospodarstvo
Slovensko gospodarstvo se letos sooča z nenavadno situacijo. Izvoz blaga, ki je bil tradicionalno gonilo rasti, je obstal na lanskem nivoju. Posebej trpi sektor vmesnih proizvodov, kar odraža šibkost industrijske proizvodnje pri glavnih trgovinskih partnerjih.
Edino gonilo rasti je domače povpraševanje. Stabilna zaposlenost in rast realnih plač podpirata potrošnjo gospodinjstev, medtem ko javna potrošnja raste zahvaljujoč popoplavni obnovi in povečani obrambni potrošnji. Slovenija se je zavezala, da bo potrošnjo za obrambo dvignila na 2 odstotka BDP v letu 2025, s ciljem doseči 3 odstotke do leta 2030.
Fiskalna ekspanzija ali varčevanje
Fiskalna politika Slovenije je ekspanzivna v obdobju 2025-2026, s povečanjem strukturnih odhodkov za 0,6 odstotka BDP. To povečanje se financira z začasnim zvišanjem davka od dobička podjetij in uvedbo začasne bančne takse ter sredstvi iz evropskih skladov.
Hkrati država uvaja pomembne strukturne reforme, ki prinašajo dodatne stroške. Reforma sistema plač v javnem sektorju dodaja 0,5 odstotka BDP letno. Nova shema dolgotrajne oskrbe bo stala 0,3 odstotka BDP v letu 2025, z rastom na 0,7 odstotka v letu 2026, kar se financira s povečanjem prispevkov za socialno varnost za 2 odstotni točki.
Tu tiči ključna dilema, ki jo bo MMF zagotovo obravnaval: kako uravnotežiti nujno javno naložbenje z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ, zlasti v kontekstu staranja prebivalstva in razmeroma visokega javnega dolga.
Najpomembnejše vprašanje za prihodnje desetletje
Razvojno poročilo UMAR, objavljeno maja 2025, postavlja jasno diagnozo: Slovenija ima visoko kakovost življenja, a pomemben produktivnostni razkorak. Medtem ko se država uvršča v zgornjo polovico EU po večini kazalnikov kakovosti življenja, rast produktivnosti zaostaja.
Nominalne plače v Sloveniji rastejo hitreje kot produktivnost dela, kar povečuje stroške dela na enoto in slabo vpliva na konkurenčni položaj slovenskih podjetij na mednarodnem trgu.
Demografija dodatno zaplete sliko. Tuji delavci predstavljajo približno 16 odstotkov delovne sile (podatek iz marca 2025). S starajočim se prebivalstvom Slovenija ne more računati na rast prek povečanja delovne sile – le produktivnost lahko zagotovi trajnostno rast življenjskega standarda.
Trg dela: napet, a stagnirajoč
Trg dela v Sloveniji kaže nenavadno kombinacijo. Brezposelnost je na zgodovinsko nizkih ravneh, a skupna zaposlenost stagnira. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je število zaposlenih v začetku leta 2025 ostalo razmeroma stabilno po rahlem padcu konec leta 2024.
Reforma plač v javnem sektorju, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2025, predvideva postopno povprečno zvišanje za 25 do 30 odstotkov do leta 2028. To ustvarja dodaten pritisk na plače v zasebnem sektorju, v okolju, kjer je trg dela že napet.
Za delodajalce to pomeni nadaljevanje izzivov pri privabljanju in zadrževanju talentov ter naraščajoče stroške dela, ki niso spremljani s sorazmernim povečanjem produktivnosti.
Pričakovanja in priporočila
Trenutna gospodarska slika nakazuje več tem, ki jih bo MMF postavil v središče svojega poročila. Strukturne reforme za povečanje produktivnosti bodo na vrhu seznama. MMF je v preteklih posvetovanjih poudarjal potrebo po reševanju neskladja med veščinami na trgu dela in potrebami gospodarstva, zdaj pa se pričakujejo konkretnejša priporočila za izboljšanje poslovnega okolja, zmanjšanje regulativne obremenitve in globljo integracijo kapitalskih trgov.
Fiskalna vzdržnost bo druga velika tema. Čeprav je Fitch v letu 2024 dvignil oceno Slovenije z A na A+, bo MMF opozoril na dolgoročne pritiske, ki izhajajo iz staranja prebivalstva. Vprašanje je, kako uravnotežiti tekoče naložbe v obrambo, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.
Konkurenčnost izvoza zahteva odgovor. Z izvoznim sektorjem, ki stagnira, bo MMF priporočil diverzifikacijo izvoznih trgov in premik k proizvodom z večjo dodano vrednostjo. Slovenija je sicer omejeno izpostavljena trgu ZDA – le 2 odstotka BDP, od tega 80 odstotkov predstavljajo farmacevtski proizvodi, ki trenutno niso tarča carin. Vendar se je odvisnost od evropskih verig vrednosti, zlasti nemškega gospodarstva, izkazala za pomembno ranljivost.
Nazadnje bo trg dela pod drobnogledom. MMF tradicionalno zagovarja zmanjšanje davkov in prispevkov na delo, kar bi delavcem omogočilo, da obdržijo večji del tega, kar jim izplača delodajalec. S starajočim se prebivalstvom to vprašanje postaja kritično za Slovenijo.
Kaj sledi
Posvetovanja, začeta 5. novembra, se zaključujejo 18. novembra z novinarsko konferenco ob 12.00 na sedežu Banke Slovenije. Huidan Lin bo skupaj s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in vršilcem dolžnosti guvernerja Banke Slovenije Primožem Dolencem predstavila preliminarne ugotovitve misije.
Celotno poročilo bo po notranjih revizijah in posvetovanjih predstavljeno izvršnemu odboru MMF v prihodnjih mesecih – običajno med tremi in šestimi meseci po zaključku posvetovanj. Za ta posvetovanja to pomeni, da se lahko končno poročilo pričakuje med marcem in aprilom 2026.
Slovenija doslej ni zavrnila objave poročila MMF, kar pomeni, da bodo priporočila javno dostopna in bodo postala del javne razprave o gospodarskih politikah v prihodnjem letu.
