Madžarsko naftno in plinsko podjetje MOL bi lahko pridobilo delež v Naftni industriji Srbije, ki je tarča ameriških sankcij zaradi večinskega ruskega lastništva, je izjavil madžarski zunanji minister Peter Szijjártó.
Teoretično bi MOL lahko igral vlogo pri reševanju krize okoli družbe NIS, saj je eno najmočnejših energetskih podjetij v regiji, je potrdil Szijjártó v oddaji madžarske televizije. V Srbiji je večinski lastnik naftnega podjetja ruski kapital in družba je zaradi tega predmet sankcij, zato mora Srbija nekaj ukreniti, je pojasnil madžarski minister.
Izjava prihaja v trenutku, ko je Beograd prejel jasen ultimat iz Washingtona. Srbska ministrica za energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so Združene države nedvoumno zahtevale popoln izstop ruskega lastništva iz družbe NIS, da bi odpravili sankcije. Rok za rešitev lastniške strukture je določen na 13. februar 2026.
Trenutno ruski družbi Gazprom in Gazprom Neft nadzorujeta 56 odstotkov delnic družbe NIS. Republika Srbija ima v lasti 29,87 odstotka, medtem ko manjšinski delničarji držijo 14,13 odstotka lastništva. Ameriške sankcije so bile uvedene januarja letos, vendar so začele veljati šele oktobra po več odlogih.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da si želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo podjetja in da imajo Rusija ter potencialni novi solastniki še teden dni časa za odločitev.
MOL Group predstavlja enega ključnih igralcev na energetskem trgu srednje in jugovzhodne Evrope. Podjetje upravlja tri rafinerije na Madžarskem, Slovaškem in na Hrvaškem s skupno zmogljivostjo predelave 20,9 milijona ton letno ter dve petrokemijski tovarni. Z mrežo približno 2.400 bencinskih črpalk v desetih državah regije MOL dosega dnevno proizvodnjo več kot 90.000 sodčkov naftnega ekvivalenta.
Podjetje je v popolni lasti hrvaške INA in slovaške Slovnaft, kar mu zagotavlja pomemben infrastrukturni in tržni položaj. Leta 2024 je MOL Group dosegel dobiček pred obdavčitvijo v višini 1,6 milijarde dolarjev, organske naložbe pa so porasle za 16 odstotkov. Podjetje je napovedalo naložbe v višini več kot štirih milijard dolarjev v zelene projekte do leta 2030.
Kriza okoli družbe NIS ima daljnosežne posledice za energetsko varnost širše regije. MOL že igra ključno vlogo pri oskrbi Srbije z nafto in naftnimi derivati, po začetku veljavnosti sankcij pa je madžarsko podjetje povečalo dobave na srbski trg. Vendar je Szijjártó opozoril, da te dobave ne bodo mogle v celoti nadomestiti pomanjkanja oskrbe iz drugih virov.
Situacija razkriva zapleteno mrežo soodvisnosti. Hrvaški naftovod Janaf, ki prevaža nafto za Srbijo in Madžarsko, je prav tako prizadet zaradi sankcij, kar ogroža prihodke hrvaške državne družbe. Hkrati vojna v Ukrajini in napadi na infrastrukturo naftovoda Družba dodatno zapletajo situacijo ter silijo države regije k iskanju alternativnih oskrbovalnih poti.
Szijjártó je razkril, da so madžarska podjetja zainteresirana tudi za nakup rafinerij Lukoila v Bolgariji, kar kaže na ambicijo izkoristiti trenutno geopolitično turbulentnost za utrjevanje položaja v sektorju.
Poleg družbe MOL so v igri tudi drugi potencialni kupci. Mediji so omenjali podjetje Oman Oil, ki ima manjšinski delež tudi v samem MOL-u, ter emiratske vlagatelje. Zanimanje je pokazala tudi grška družba Helenik enerdži, vendar je ruska stran po navedbah zavrnila to možnost.
Ekonomisti opozarjajo, da nacionalizacija družbe NIS kot skrajna možnost prinaša pomembna tveganja, od poslabšanja investicijskega okolja do obveznosti plačila odškodnine Rusiji po koncu konflikta v Ukrajini. Zašli smo v škarje med dvema velikima silama, nauk za prihodnost je, da vitalni sektorji ne bi smeli biti v lasti ene strani, komentira ekonomist Vladimir Drašković.
Ruska stran je vložila zahtevo pri ameriškem Uradu za nadzor tujega premoženja, s katerim zahteva podaljšanje dovoljenja za delovanje družbe NIS s sklicevanjem na pogajanja s tretjo stranjo. Identiteta te strani še ni uradno potrjena, čeprav vedno več znakov kaže na MOL Group.
V prihodnjem tednu se pričakujejo ključne odločitve, ki bi lahko določile ne le usodo družbe NIS, temveč tudi postavile precedens za obravnavo ruskih naložb v energetskem sektorju regije. Moskva in Beograd poudarjata, da skupaj iščeta optimalno rešitev, pri čemer se opirajo na medvladni sporazum iz leta 2008.
Zaenkrat družba NIS nadaljuje z delovanjem z uporabo obstoječih zalog in alternativnih virov oskrbe, vendar pa bo februar prinesel jasno sliko prihodnje lastniške strukture enega ključnih energetskih podjetij na Balkanu.
NIS je drugi največji izvoznik v Srbiji s prihodki več kot tri milijarde evrov letno in zaposluje približno 11.000 delavcev. Podjetje upravlja rafinirnico v Pančevu z okoli 500 bencinskimi črpalkami po Srbiji in regiji.
