Madžarski MOL in slovaška Slovnaft sta vložila pritožbo pri Generalni direkciji za konkurenco Evropske komisije. Razlog pa so sporne poslovne prakse hrvaškega operaterja naftovoda Janaf.
Janaf je obvestil obe družbi, da bo sprejel že kupljeno surovo nafto samo pod novim pogojem – kupiti morata dodatne količine za “potisno nafto”. Zahteva je MOL presenetila. Doslej to ni bil problem, v pogodbi se tega ne omenja, po vsej verjetnosti pa krši tudi sklenjeni dogovor.
Janaf nedavno ni uspel pravočasno dobaviti naročenih količin. Podobne pogoje je napovedal tudi za naprej.
MOL trdi, da Janaf zlorablja monopolni položaj. Enostransko spreminja pogodbo o dostopu do neruskega naftovoda. To ogroža zmožnost MOL-a in Slovnafta, da si zagotovita dovolj neruske nafte za izpolnjevanje regulatornih obveznosti. Slovaška rafinerija Slovnaft oskrbuje več članic EU, njena stabilnost je ključna.
Težave trajajo od julija, ko je Ukrajina prepovedala tranzit nafte ruskega Lukoila po cevovodu Družba. Slovaška in Madžarska sta morali iskati druge poti. Naftovod Adria iz terminala Omišalj na Krku naj bi bil alternativa. MOL dvomi v njegove zmogljivosti.
Septembra so testirali kapacitete. MOL pravi, da naftovod ni vzdržal zadostne zmogljivosti več kot uro ali dve. Janaf zavrača obtožbe in trdi, da lahko pokrije celotne letne potrebe madžarskih in slovaških rafinerij.
Po podatkih S&P Global lahko Janaf dobavi do 14,5 milijona ton letno. Trenutna pogodba MOL-a znaša 2,1 milijona ton do konca leta.
“Poleg težav s kapaciteto in cenami ta razvoj znova postavlja vprašanje zanesljivosti južnega cevovoda. To je ključno za postopno opuščanje ruske nafte,” opozarjajo pri MOL-u.
Hrvaška vlada zatrjuje, da je kapaciteta zadostna. MOL kritizira pomanjkanje naložb in zahteva dolgoročne pogodbe s transparentnimi cenami. Komisar za energetiko Dan Jørgensen se je nedavno sestal z MOL-om in razpravljal o alternativah. MOL je opozoril, da Adria še ni pripravljena.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je oster: “Hrvaška preprosto ni zanesljiv tranzitni partner.” Cene prevoza naj bi se od začetka vojne zvišale petkrat.
Tudi Slovaška je kritična. Zunanji minister Juraj Blanár: “Zagreb ponuja dobave, a po kakšni ceni? S kakšno kapaciteto? Danes tega nihče ne ve.”
Slovnaft in MOL sta pozvala Komisijo, naj pozorno spremlja situacijo. Verjameta sicer, da je mogoče odnos z Janafom vrniti na pot profesionalnega sodelovanja.
Za ozadjem spora je več kot poslovni prepir. Države, odvisne od vzhodnih dobavnih poti, se težko prilagajajo zahtevam Bruslja po opuščanju ruskih energentov. Izziv ostaja enak: kako zagotoviti zanesljive in cenovno sprejemljive alternative.
