MOL Group in hrvaški Janaf o isti krizi pripovedujeta dve povsem različni zgodbi. Madžarski energetski velikan dobavo surove nafte preusmerja na morske poti, medtem ko hrvaški operater naftovoda zatrjuje, da dobava prek njegovega sistema poteka nemoteno. V ozadju neskladja je mesec dni nedelujoč naftovod Družba in vprašanje, ali bo Hrvaška dovolila tranzit ruske nafte.
Naftovod Družba, ki iz Rusije prek Ukrajine oskrbuje rafinerije v srednji Evropi, je prenehal delovati 27. januarja po tem, ko je bila po navedbah Kijeva v ruskem napadu z brezpilotniki poškodovana infrastruktura v bližini ukrajinskega mesta Brodi. Od takrat Madžarska in Slovaška, zadnji članici Evropske unije z izjemo od sankcij na rusko nafto, iščeta alternativne poti oskrbe.
MOL je v petek sporočil, da je naročil pošiljke surove nafte iz Savdske Arabije, Norveške, Kazahstana in Libije. Prvi tankerji naj bi v hrvaško luko Omišalj pripluli v začetku marca, od tam pa nafta do rafinerij MOL Group potrebuje še od pet do dvanajst dni. Glasnik slovaške rafinerije Slovnaft Anton Molnár je za slovaške medije dejal, da skupina zahvaljujoč razpršenim virom lahko ohranja varnost oskrbe v regiji, a je hrvaške partnerje prosil, naj omogočijo prehod vsem pošiljkam.
Zapis je zgovoren, saj se nanaša na osrednji politični spor celotne krize. Hrvaška je namreč odkrito zavrnila zahtevo Budimpešte in Bratislave, da bi prek naftovoda Janaf (tudi znan kot Adria) omogočila tranzit ruske surove nafte. Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je pojasnil, da na hrvaško ozemlje lahko vstopi le nafta, ki v celoti ustreza sankcijskim pravilom EU in ameriškega urada OFAC. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v odzivu terjal, da izjema od sankcij obema državama dovoljuje uvoz ruske nafte tudi po morski poti, in obtožil Hrvaško, da krši pravo EU.
Janaf medtem zavrača tezo, da bi bila oskrba ogrožena. Podjetje je navedlo, da po njegovem naftovodu že poteka transport znatnih količin neruske surove nafte za potrebe MOL Group, na terminal Omišalj pa priplujejo še trije tankerji z nerusko nafto za istega partnerja. Po besedah Janafa nikoli ni bilo treba posegati po strateških rezervah, saj transport poteka neprekinjeno in brez zastojev.
Obe državi sta kljub temu aktivirali blagovne rezerve. Slovaška je 18. februarja razglasila izredne razmere v naftnem sektorju in rafineriji Slovnaft odobrila dostop do 250.000 ton strateške nafte, enako količino je isti dan sprostila Madžarska. Fico je grozil, da bo Slovaška ustavila izvoz elektrike v Ukrajino, če Kijev ne zažene Družbe, Budimpešta pa je napovedala blokado 90-milijardnega posojila EU za Ukrajino.
Testiranje zmogljivosti Janafovega naftovoda ostaja nerazrešeno. Madžarska in Slovaška že dolgo dvomita, da ima Janaf dovolj kapacitet za njune skupne potrebe, ocenjene na približno 14 milijonov ton letno. Šušnjar je na družbenem omrežju X izračunal, da rafinerija v Százhalombatti predela največ osem milijonov ton na leto, bratislavska šest, madžarska domača proizvodnja pa znaša okoli milijon ton, medtem ko Janaf premore 15 milijonov ton letne zmogljivosti. Štiri države in Evropska komisija so se zdaj dogovorile za testiranje pod mednarodnim nadzorom. Janaf je predlagal, naj test poteka neprekinjeno en mesec, v obsegu milijon ton nafte.
Do takrat bo vprašanje ruske nafte ostajalo odprto. MOL je po poročanju več medijev naročil tudi 500.000 ton ruske surove nafte za dostavo po morju do Omišlja, a je za njo potreboval neruske tankerje, ki niso pod sankcijami. Hrvaška formalno ni zavrnila tranzita že naročene nafte, je pa jasno sporočila, da plovila pod sankcijami ne bodo vstopila v njene teritorialne vode.
