Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je po srečanju s srbsko ministrico za energetiko Dubravko Đedović Handanović v Washingtonu napovedal, da bodo naftni trgi treh držav brez dostopa do morja, Slovaške, Madžarske in Srbije, po zaključku MOL-ovega prevzema srbske naftne družbe NIS delovali usklajeno. To jih bo po njegovih besedah naredilo odpornejše proti političnemu izsiljevanju s strani Ukrajine.
Szijjártó je na Facebooku zapisal, da bo Budimpešta MOL-u zagotovila vso potrebno podporo za dokončanje posla. Na istem srečanju sta se ministra dogovorila o pospešitvi pripravljalnih del za gradnjo naftovoda med obema državama. Nova transportna pot bo, kot je poudaril Szijjártó, občutno izboljšala zanesljivost oskrbe z nafto v celotni srednji Evropi.
Obisk Washingtona, kjer sta oba ministra sodelovala na mednarodni konferenci o energetskem sodelovanju med ZDA in državami vzhodne Evrope, je Szijjártó izkoristil tudi za pogovore z ameriško stranjo o ukrajinski blokadi dobave ruske nafte po naftovodu Družba. Madžarska zaradi te blokade že od februarja zavira sprejetje dvajsetega svežnja sankcij EU proti Rusiji.
MOL-ov prevzem NIS je eden najpomembnejših energetskih poslov v regiji zadnjih let. Madžarska naftna družba je januarja podpisala zavezujočo pogodbo o ključnih pogojih z ruskim Gazprom Neftom za nakup 56,15-odstotnega deleža v NIS, ki upravlja edino rafinerijo v Srbiji, v Pančevu, z letno zmogljivostjo 4,8 milijona ton surove nafte. Kot poroča portal Balkan Insight, želita stranki kupoprodajno pogodbo podpisati do 31. marca letos.
Vrednost posla analitiki varšavskega Centra za vzhodne študije (OSW) ocenjujejo na 1,5 do 2 milijardi evrov. MOL vzporedno pogaja z ADNOC, nacionalno naftno družbo Združenih arabskih emiratov, ki bi v lastniško strukturo NIS vstopila kot manjšinski partner. Srbija je v pogajanjih dosegla povečanje svojega deleža za pet odstotnih točk nad sedanjimi 29,9 odstotka.
Za dokončanje posla je ključna odobritev OFAC, urada za nadzor tujega premoženja pri ameriškem finančnem ministrstvu. Prav OFAC je oktobra lani aktiviral sankcije proti NIS zaradi ruskega lastništva, kar je povzročilo zaustavitev rafinerije v Pančevu in resne motnje na srbskem naftnem trgu. Začasna dovoljenja so od takrat omogočala le omejeno delovanje družbe.
Načrtovani naftovod med Madžarsko in Srbijo bo dolg približno 300 kilometrov, od tega 180 na madžarskem in 120 na srbskem ozemlju. Povezal bo MOL-ovo rafinerijo v Százhalombatti južno od Budimpešte s srbskim Novim Sadom, prepustnost pa bo dosegla pet milijonov ton nafte letno. Szijjártó je lani napovedal, da bi naftovod lahko deloval že leta 2027, kar je leto pred prvotnim rokom.
Za Madžarsko, ki rusko nafto po naftovodu Družba prejema na podlagi izjeme od sankcij EU, prevzem NIS predstavlja strateško širitev v jugovzhodno Evropo. Za Srbijo pa je ureditev lastniške strukture NIS pogoj za odpravo ameriških sankcij in normalizacijo oskrbe z naftnimi derivati. Pančevska rafinerija namreč pokriva levji delež srbskih potreb po gorivih.
