Madžarska energetska skupina MOL je januarja podpisala okvirni sporazum z ruskim Gazprom Neftom o prevzemu 56,15-odstotnega deleža v srbski Naftni industriji Srbije. Transakcijo mora odobriti še ameriška Kancelarija za kontrolo tuje lastnine (OFAC). Končni kupoprodajni sporazum naj bi bil podpisan do konca marca 2026.
Z akvizicijo bo MOL združil štiri rafinerije z letno predelovalno zmogljivostjo več kot 23 milijonov ton. Poleg domače rafinerije v Százhalombatti in slovaške v Bratislavi pod okrilje skupine prihajata še hrvaška Rijeka in srbsko Pančevo. Direktor za strategijo MOL György Bacsa je za podkast MOL Talks dejal, da je bil “neizgovorjeni cilj” družbe od nekdaj doseči “najvišjo možno pozicijo na srbskem trgu”.
Pančevo ne bo postalo drugi Sisak
Spomin na zaprtje hrvaške rafinerije v Sisku leta 2019 je v zadnjih tednih sprožil ugibanja o usodi pančevskega obrata. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je tovrstne napovedi označil za “lažne novice in del namerne kampanje”. Rafinerija v Pančevu ima letno zmogljivost 4,8 milijona ton in je od leta 2009 prejela več kot 900 milijonov evrov naložb v posodobitev.
Urednica portala Energija Balkana Jelica Putniković je za srbski Nova Ekonomija pojasnila, da bi bilo z maloprodajno mrežo, ki jo NIS upravlja v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji in Bolgariji, “predrago voziti gorivo iz Madžarske, namesto da se proizvaja v Pančevu”. Dekan zagrebškega Rudarsko-geološko-naftnega fakulteta Vladislav Brkić je za srbski portal SD ocenil, da so “mogoče tudi spremembe v obsegu predelave in naložbenih prioritetah”.
| RAFINERIJE MOL GRUPE PO AKVIZICIJI NIS-a | ||||
|---|---|---|---|---|
| Rafinerija | Država | Zmogljivost (mio t/leto) | Začetek obratovanja | Oskrbuje trge |
| Százhalombatta | Madžarska | 8,1 | 1965 | Madžarska, Avstrija, Slovaška |
| Bratislava (Slovnaft) | Slovaška | 6,1 | 1957 | Slovaška, Češka, Poljska |
| Rijeka | Hrvaška | 4,5 | 1965 | Hrvaška, BiH, Slovenija |
| Pančevo | Srbija | 4,8 | 1968 | Srbija, BiH, Romunija, Bolgarija |
| SKUPAJ | – | 23,5 | – | – |
| Vir: MOL Group, INA, NIS | Opomba: Rafinerija v Sisku (HR) zaprta 2019 Lider.si | ||||
Sporna dediščina na Hrvaškem
MOL-ov vstop na hrvaški trg leta 2003 spremlja korupcijska afera. Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je bil decembra 2019 na prvi stopnji obsojen na šest let zapora zaradi prejemanja podkupnine od predsednika uprave MOL Zsolta Hernádija. Vrhovno sodišče je sodbo potrdilo oktobra 2021. Sanader je bil avgusta 2025 pogojno izpuščen.
Hernádi je bil obsojen na dve leti zapora, a ostaja nedosegljiv za hrvaško pravosodje. Madžarska je zavrnila vse zahteve za izročitev, vključno z evropskim pripornim nalogom.
Po prevzemu je MOL leta 2019 zaprl rafinerijo v Sisku. Nekdanji direktor in predsednik nadzornega odbora Ine Tomislav Štern je za hrvaški Tportal ocenil, da bo MOL s prevzemom NIS-a “uresničil san, ki smo ga mi sanjali v devetdesetih letih” – takratno vizijo o združitvi hrvaške in madžarske naftne industrije. “A Ina ne bo več protagonistka in partnerka, temveč le hčerinska družba MOL-a,” je dodal.
Rijeka pred zaključkom naložbe
Hrvaška Ina zaključuje največjo posamično naložbo v svoji 60-letni zgodovini. Postrojenje za obdelavo težkih ostankov (DCU) v riječki rafineriji, vredno skoraj 700 milijonov evrov, bo po navedbah družbe začelo obratovati marca 2026.
Po dokončanju bo rafineriji omogočil do 15 odstotkov višjo proizvodnjo dizla iz enake količine surove nafte. Bacsa je poudaril, da imata obe rafineriji “različne tržne funkcije in območja oskrbe”.
BiH kot stičišče
Bosna in Hercegovina je edini trg, na katerem bi se MOL-ovi rafineriji lahko neposredno spopadli. Kot poroča hrvaški Nacional, je BiH tradicionalno tržišče Ine, a ima NIS tam razvito maloprodajno mrežo po prevzemu nekdanjih OMV-jevih bencinskih postaj.
Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je na družbenem omrežju X zapisal, da “sankcije vsem znova kažejo, da je iluzija misliti, da se pri transakcijah s strateškimi energetskimi družbami prodaja zgolj lastništvo. Na koncu se prodaja tudi nadzor nad prihodnostjo.”
Naftovod od Horgoša do Novega Sada
Srbija je razpisala javno naročilo za izgradnjo 113-kilometrskega naftovoda od madžarske meje pri Horgošu do terminala v Novem Sadu. Letna zmogljivost bo 5,5 milijona ton. Vrednost posla ni navedena v razpisu, a prejšnje ocene segajo do 157 milijonov evrov za srbski odsek. Rok za oddajo ponudb je 5. februar.
Projekt bi omogočil transport ruske nafte, ki jo Madžarska prejema prek naftovoda Družba, neposredno do Pančeva. Za Jadranski naftovod (JANAF), ki je trenutno edina pot za uvoz surove nafte v Srbijo, bi to lahko pomenilo izpad prihodkov. Štern opozarja, da bi JANAF-u v najslabšem primeru preostalo le še skladiščenje.
MOL že drugi na slovenskem trgu
Za slovenske potrošnike je MOL-ov vzpon relevanten zaradi položaja, ki ga skupina že ima na domačem trgu. Po prevzemu OMV Slovenija leta 2023 za 301 milijon evrov je MOL postal drugi največji trgovec z gorivi v Sloveniji. Skupaj s podrejeno hrvaško Ino upravlja več kot 130 bencinskih servisov.
Izvršni direktor enote downstream goriva v skupini Csaba Zsoter je ob prevzemu poudaril, da slovenski trg oskrbujejo iz treh rafinerij, pri čemer je najbližja ravno tista v Rijeki.
ADNOC kot partner
MOL vodi pogovore z nacionalno naftno družbo Združenih arabskih emiratov ADNOC o njenem vstopu v lastniško strukturo NIS-a kot manjinskega delničarja. Bacsa je pojasnil, da dodatna vrednost ADNOC-a izhaja iz njegove izkušenosti tako v segmentu proizvodnje kot predelave in prodaje.
Srbija si je v pogajanjih zagotovila povečanje državnega deleža v NIS-u s sedanjih 29,9 odstotka za pet odstotnih točk.
Transakcija pomeni zaključek petnajstletne ruske prisotnosti v srbski naftni industriji. Gazprom Njeft je leta 2008 prevzel večinski delež v NIS-u. Ameriške sankcije, uvedene januarja 2025 in veljavne od oktobra istega leta, so pospešile umik ruskega kapitala.
Szijjártó je napovedal, da bo integrirano delovanje rafinerij v Bratislavi, Százhalombatti in Pančevu “dalo srednjeevropski regiji novo dimenzijo”.
