Moody’s dvignil Slovenijo na A2 in jo prvič uvrstil pred Slovaško

Bonitetna agencija Moody’s je v petek zvečer izboljšala dolgoročno oceno Slovenije z A3 na A2 in obete spremenila iz pozitivnih v stabilne. Gre za drugi dvig bonitetne ocene v devetih mesecih, potem ko je junija lani enako storila agencija S&P, ki je Slovenijo z AA uvrstila ob bok Belgije, Irske in Združenega kraljestva. S tem se Slovenija pri vseh velikih bonitetnih agencijah nahaja v zgornjem delu investicijskega razreda, kar neposredno vpliva na pogoje njenega zadolževanja na mednarodnih kapitalskih trgih.

Moody’s kot osrednji razlog za dvig navaja pokojninsko reformo, ki jo je državni zbor potrdil septembra lani s 49 glasovi za in enim proti. Reforma postopno zvišuje upokojitveno starost, podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove s 24 na 40 let in zvišuje odmerne odstotke. Po podatkih OECD je bila Slovenija pred reformo tretja država v EU z najvišjo pričakovano rastjo pokojninskih izdatkov do leta 2045, kar je dolgo veljalo za eno njenih najizrazitejših strukturnih ranljivosti.

Agencija poudarja, da reforma zmanjšuje fiskalne pritiske staranja prebivalstva in dokazuje sposobnost institucij, da izpeljejo politično zahtevne spremembe. Ravno ta dimenzija – institucionalna moč – pri Moody’s tehta vse bolj. To nazorno potrjuje primer Slovaške, ki ji je ista agencija decembra 2024 znižala oceno z A2 na A3. Slovenija in Slovaška sta si torej zamenjali mesti na bonitetni lestvici. Medtem ko je Moody’s Bratislavi očital slabljenje institucionalnih zavor in ravnovesij, zlasti posege v pravosodje in medije ter naraščajočo politično razdrobljenost, Ljubljana prejema pohvale za dialog s socialnimi partnerji in sposobnost izpeljave reform.

Primerjava s Slovaško ni zgolj statistična zanimivost. Obe državi sta članici evrskega območja s primerljivo velikostjo gospodarstva, a njuni poti se razlikujeta vse bolj. Slovaški javni dolg naj bi po projekcijah Moody’s presegel 60 odstotkov BDP že leta 2027, medtem ko se slovenski – čeprav je konec leta 2024 znašal 67 odstotkov – postopno znižuje. Po ocenah ministrstva za finance je delež ob koncu lanskega leta padel proti 65 odstotkom BDP. Moody’s pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval proti 60 odstotkom do konca desetletja.

Slovenija je seveda daleč od fiskalne brezskrbnosti. Lanska rast BDP je po podatkih SURS znašala le 1,1 odstotka, občutno pod pomladanskimi napovedmi. Upočasnitev je posledica šibkejšega izvoza, zlasti v prvi polovici leta, ko so se v polni meri občutile težave evropske industrije. Zadnje četrtletje je sicer prineslo dvoodstotno rast, kar nakazuje obrat, a izvozno usmerjeni del gospodarstva ostaja pod pritiskom nemške avtomobilske krize, ki neposredno zadeva slovensko dobavno verigo.

Fiskalna slika se kljub temu izboljšuje. Primanjkljaj sektorja država je leta 2024 po podatkih Eurostata znašal le 0,9 odstotka BDP — precej pod povprečjem evrskega območja (3,1 odstotka) in EU (3,2 odstotka). S&P je ob junijskem dvigu ocene zapisal, da je neto javni dolg, zmanjšan za likvidne rezerve, konec leta 2024 padel pod 50 odstotkov BDP. Povprečna tehtana ročnost slovenskega dolga znaša 9,4 leta, 98 odstotkov dolga je po fiksni obrestni meri, likvidnostna rezerva pa je v prvem četrtletju lani znašala 10,4 milijarde evrov. Za državo te velikosti gre za izjemno ugodne pogoje.

Moody’s med dejavniki, ki podpirajo oceno, omenja tudi trdno kapitalsko osnovo, rast produktivnosti in širok dostop do dolžniškega financiranja. Realni BDP je danes za tretjino višji kot pred desetletjem, realna produktivnost v predelovalni industriji pa se je od leta 2005 zvišala za skoraj 70 odstotkov, kot je ob svojem dvigu ocene opozoril S&P.

Stabilni obeti pomenijo, da agencija ocenjuje tveganja kot uravnotežena. Ocena bi se lahko še izboljšala v primeru izrazitejšega znižanja javnega dolga ali dodatnih strukturnih reform. Tveganja pa ostajajo. Demografski trendi narekujejo pomanjkanje delovne sile, avtomobilska industrija prinaša sektorske ranljivosti, geopolitična negotovost zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino ter spreminjajočega se položaja Združenih držav pa ostaja povišana. A po presoji agencije članstvo v EU in evrskem območju ter institucionalna stabilnost vse to dovolj učinkovito omejujejo.

Slovenija ima zdaj pri vseh štirih agencijah, ki jo redno ocenjujejo, ocene v zgornjem delu lestvice: AA pri S&P, A2 pri Moody’s, A s pozitivnimi obeti pri Fitchu in A+ pri Scope Ratings. Za državo, ki mora v naslednjih letih refinancirati znaten del dolga in obenem financirati obnovo po poplavah ter višje obrambne izdatke, gre za dragoceno izhodišče.

Odprto ostaja vprašanje, ali bo Fitch na naslednji redni oceni sledil s povišanjem. Če se bo javni dolg še naprej zniževal in bo Slovenija uspešno črpala sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki ji namenja 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobro milijardo posojil, bi bil tak scenarij verjeten. Pokojninska reforma, ki jo vse štiri agencije enotno omenjajo kot pozitiven signal, pa bo morala svojo vrednost dokazati šele v praksi – prva sprememba upokojitvene starosti bo začela veljati leta 2028, celotna reforma bo zaključena šele leta 2045.