Ameriška bonitetna agencija Moody’s je zvišala bonitetno oceno Italije z Baa3 na Baa2, prvič od maja 2002. Hkrati so se obeti države spremenili s pozitivnih na stabilne, poroča agencija ANSA.
“Zadovoljni smo z izboljšanjem ocene s strani Moody’sa, prvim po 23 letih. Dodatna potrditev obnovljenega zaupanja v to vlado in s tem v Italijo,” je izjavil minister za gospodarstvo in finance Giancarlo Giorgetti.
Predsednica vlade Giorgia Meloni je odločitev pozdravila kot potrditev pravilnosti ekonomske politike vlade. “Z velikim zadovoljstvom sprejemamo izboljšanje bonitetne ocene. To priznanje nagrajuje resno in odgovorno delo naše vlade, rezultat doslednih odločitev glede javnih financ in strukturnih reform, pa tudi delo in predanost naših podjetij in delavcev,” je dejala Meloni, kot poroča ANSA. Predsednica vlade je posebej zahvalila ministru Giorgetiju za upravljanje javnih financ.
Moody’s v utemeljitvi navaja, da izboljšanje ocene odraža trdno politično stabilnost in dosledno gospodarsko politiko, ki krepi učinkovitost reform in naložb v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Kot piše Il Sole 24 Ore, agencija ni spremenila bonitetne ocene Italije od oktobra 2018, ko jo je znižala na najnižjo naložbeno raven.
Vlada Giorgie Meloni je v zadnjih mesecih znižala cilj proračunskega primanjkljaja za leto 2025 na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Cilj je padec pod ta prag, kar bi državi omogočilo leto prej izstopiti iz postopka čezmernega primanjkljaja, zahvaljujoč stabilnejšim davčnim prihodkom in nižjim stroškom servisiranja dolga, piše Quotidiano.net.
Moody’s v svojem poročilu poudarja, da trdno bančništvo, solidnost bilanc zasebnega sektorja in dober zunanji položaj dodatno podpirajo gospodarsko stabilnost. Vendar agencija opozarja, da ti pozitivni elementi težko v celoti kompenzirajo negativen vpliv staranja prebivalstva na potencialno gospodarstvo.
Agencija vidi dvojno tveganje v prihodnosti. Reforme, usmerjene k izboljšanju učinkovitosti javnega sektorja in poslovnega okolja, lahko privedejo do izrazitega izboljšanja obetov za rast s pozitivnimi učinki na javne finance. Po drugi strani pa, kot prenaša ANSA, je zmanjševanje visokega italijanskega dolga odvisno od robustne gospodarske rasti in povečanja primarnih presežkov. Počasnejša rast ali šibkejša fiskalna konsolidacija bi ogrozila napovedi zmanjševanja dolga.
Koalicijski partnerji iz stranke Forza Italia so novico pozdravili. Vodji poslanskih skupin Paolo Barelli in Maurizio Gasparri sta ocenila, da je to potrditev pravilnosti delovanja desnosredinske vlade in zaupanja trgov v stabilnost ter gospodarsko politiko, ki državo potiska k rasti.
Ta pozitiven signal prihaja v času, ko Italija beleži stagnacijo gospodarske rasti – v tretjem četrtletju 2025 je bila rast ničelna glede na predhodna tri mesece, enako kot Nemčija, vendar pod rezultati Francije in Španije. Inflacija je padla na 1,2 odstotka v oktobru, druga najnižja raven v dveh letih in precej pod povprečjem evrskega območja, kot poroča ISTAT v svojem poročilu.
