Predsednik francoskega Računskega sodišča Pierre Moscovici je tik pred koncem mandata ostro opozoril na stanje javnih financ v državi, piše Le Figaro. “Snežna kepa, ki raste, lahko postane plaz,” je dejal v intervjuju za RTL, Le Figaro in M6, pri čemer je izrazil zaskrbljenost nad naraščajočim dolgom, ki presega 3.300 milijard evrov.
Moscovici je poudaril, da si Francija izposoja denar po vedno višjih obrestnih merah. Finančni trgi in bonitetne agencije po njegovih besedah zaznavajo negotovo upravljanje proračuna, kar sili obrestne mere navzgor. Posledica je paradoks: Francija plačuje višje obresti kot Španija, Portugalska ali celo Grčija, države, ki so bile še pred desetletjem sinonim za dolžniško krizo.
Proračunski primanjkljaj bo po Moscovicijevih ocenah letos dosegel 5,3 odstotka BDP, kar je daleč nad pragom, ki ga sam ocenjuje kot sprejemljivega. “Ne 5,1 – pod 5 odstotki,” je poudaril. Takšna pot Francijo vse bolj oddaljuje od zaveze, da bo do leta 2029 primanjkljaj znižala pod tri odstotke BDP.
Nekdanji evropski komisar za gospodarske zadeve je opozoril, da nekontroliran dolg pomeni manj naložb v strateška področja, kot so podnebni prehod, umetna inteligenca in obramba. Po njegovem prepričanju je ogrožena gospodarska suverenost Francije, ne le računovodski kazalniki.
Moscovici je izrazil tudi razočaranje nad političnim zastojem. Parlament ni uspel izglasovati proračuna za leto 2026, zato se bo vlada zatekla k posebnemu zakonu za zagotovitev kontinuitete države. Ta parlamentarna ohromelost po njegovih besedah povečuje negotovost ravno v trenutku, ko bi Francija morala pokazati verodostojno proračunsko pot.
“Naši odzivi so prepočasni,” je dejal Moscovici, ki bo kmalu zapustil vodenje Računskega sodišča in nastopil mandat na Evropskem računskem sodišču. Ob slovesu je priznal, da ga najbolj boli, da ni bil slišan. Spomnil je, da je javni dolg, nekoč odsoten med skrbmi državljanov, zdaj ena najpogosteje omenjanih tem v javnomnenjskih raziskavah.
