Na črpalkah po vsej državi zmanjkuje goriva pred torkovo podražitvijo za do 15 centov na liter

Slovenija je postala epicenter bencinskega turizma, a ne zaradi pomanjkanja goriva, temveč zaradi geografije, regulacije in panike. Medtem ko se je v Avstriji dizel v enem tednu podražil za okrog 30 centov na liter in ponekod presegel dva evra, bencin pa poskočil z 1,50 na 1,70 evra in več, so v Sloveniji cene ostale nespremenjene, saj veljavna metodologija predvideva prilagoditev vsakih 14 dni. Danes Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavi nove cene, ki začnejo veljati opolnoči. Do takrat, in verjetno tudi po tem, je Slovenija za voznike iz Avstrije in Nemčije, za domače kmete in gospodinjstva postala ena velika poceni črpalka.

Razmere so danes dramatične po vsej državi. V Šentilju se je kolona avtomobilov z avstrijskimi registrskimi tablicami vila vse do mejnega prehoda, policija je morala usmerjati promet okoli Molove črpalke, ker se je gneča razširila na okoliške ulice. Na bližnjem Petrolu je gorivo povsem pošlo. V Novem mestu je na Petrolu na Topliški cesti na Drski zmanjkalo vsega – dizla, bencina in kurilnega olja – že v soboto. Na bencinskem servisu so povedali, da danes pričakujejo dobavo bencina in dizla, kurilnega olja pa ne. Na ptujskih in bližnjih servisih kurilnega olja ni že od petka, kmetje so kupovali tudi po tri tisoč litrov naenkrat, skoraj nikjer pa ni bilo mogoče dobiti cenejšega 95-oktanskega bencina, ponujali so le dražjega 100-oktanskega. V Moškanjcih je v nekem trenutku v vrsti čakalo dvanajst traktoristov, vsak z dvema do tremi tisoč litri kanistrov. Standardna dobava na tako črpalko, približno 15.000 litrov dizla in enako količino kurilnega olja, se je pri takšnem pritisku izpraznila v nekaj urah. Na Petrolu v Račah so zaprli ročko za kurilno olje, ker je zaloga pošla. Na Ravnah na Koroškem je zmanjkalo dizla, na bencinskem servisu so objavili obvestilo, da goriva ni – o tem je poročal tudi avstrijski portal 5 Minuten. Na več koroških servisih je k izpraznitvi zalog po poročanju istega portala bolj kot domači kupci prispeval naval voznikov z avstrijske Koroške, ki so s seboj pripeljali tudi kanistre za domačo porabo. V Velenju poročajo o izrazito povečani gneči na črpalkah. Iz okolice Maribora se je na medije obrnil bralec z opozorilom, da ne v mestu ne na okoliških servisih ni kurilnega olja, kmetje pa ne morejo delati, ker nimajo kje točiti goriva. V mariborskem Europarku je bilo ta konec tedna opazno več avstrijskih registracij kot običajno.

Odziv obeh velikih trgovcev je bil skoraj identičen. Tako Petrol kot Mol sta medijem sporočila, da zaznavata večkratno povečano povpraševanje, da so logistične zmogljivosti že nekaj dni popolnoma zasedene, a da težav z dobavo ni. Težava je izključno v hitrosti dopolnjevanja. Cisterne vozijo neprekinjeno, dostavne flote delajo 24 ur na dan, vse dni v tednu, a se črpalke praznijo hitreje, kot jih logistika zmore polniti. Največji pritisk oba trgovca zaznavata na obmejnih in tranzitnih servisih, povečan odjem pa tudi v notranjosti države.

Sindikat kmetov Slovenije je že zahteval, da vlada ukine ali zniža trošarine na kmetijsko nafto, in opozoril, da bo podražitev goriva udarila neposredno po ceni hrane, zlasti pred začetkom spomladanskih del, ko kmetje gorivo nujno potrebujejo.

Po oceni Financ bi se liter dizla z jutrišnjim dnem lahko podražil za 15 centov, bencin pa za pet centov. Vlada napoveduje poseg prek znižanja trošarin, a manevrski prostor je omejen. Evropski minimum za trošarino na dizel znaša 33 centov, trenutna slovenska stopnja pa 43,9 centa, kar pomeni, da je največje možno olajšanje okrog devet centov. Vlada lahko poseže tudi v druge dajatve, vključene v ceno goriva, a pričakovati je, da se bodo goriva vseeno občutno podražila. Referenčni indeks Platts CIF Med, ki predstavlja osnovo za določanje cen goriv v Sloveniji, je od petka poskočil za več kot 30 odstotkov.

S sodčkom nafte Brent blizu 90 dolarjev, blokirano Hormuško ožino in referenčnim indeksom, ki je v enem tednu poskočil za tretjino, se bo gorivo v Sloveniji podražilo. Edino vprašanje je, kako dolgo lahko vlada z znižanji trošarin in dajatev blaži razliko med svetovno ceno in tistim, kar državljani plačujejo na črpalki.