Hrvaška z domačim mlekom ne pokriva niti polovice potreb lastnega trga. Lani je proizvodnji obrnilo hrbet več kot 220 družinskih kmetij, odkupna cena pa ostaja med najnižjimi v EU.
Število dobaviteljev mleka na Hrvaškem se je leta 2024 zmanjšalo za devet odstotkov oziroma za okoli 200, po podatkih Hrvaške kmetijske zbornice (HPK). Država je tako ostala pri vsega 2165 dobaviteljih, kar je le bleda senca nekdanjih 60.000 proizvajalcev. Skupna količina oddanega mleka se je sicer obdržala na ravni leta 2023, pri 379 milijonih kilogramov, a v primerjavi z letom 2017 je Hrvaška izgubila 100 milijonov kilogramov letne oddaje.
Jedro problema je odkupna cena. Po podatkih EU Milk Price je povprečna odkupna cena na Hrvaškem novembra 2024 znašala 49,6 evra za 100 kilogramov, medtem ko je evropsko povprečje doseglo 53,2 evra. V istem obdobju so cene v Nemčiji zrasle za 23 odstotkov, na Poljskem za 17 in na Madžarskem za 12 odstotkov. Na Hrvaškem je bil dvig vsega dvoodstoten, kar državo uvršča na rep evropske lestvice skupaj s Portugalsko, Finsko in Španijo.
“Cena mleka je 20 let ena in ista, stroški pa so rasli. Ne moremo preživeti od državnih ukrepov, potrebujemo razvojno in vzdržno ceno,” je za hrvaške medije dejal Marijan Hartmann, kmetovalec iz Svetega Ivana Žabna, ki je lani mlekarski industriji oddal 43 odstotkov več mleka kot leto prej. Paradoks hrvaške situacije je, da posamezne kmetije rastejo in se posodabljajo, a se sektor v celoti krči.
Igor Rešetar, predsednik odbora za mlekarstvo HPK, je ocenil, da odkupna cena zaostaja, ker si lastniki mlekarn in del menedžmenta izplačujejo visoke dobičke, namesto da bi vlagali v predelavo in proizvodnjo. “Imamo dva velika odkupovalca, ki odkupujeta 85 odstotkov mleka. Nimamo svobodnega trga mleka,” je opozoril Branko Kolak, predsednik zveze hrvaških rejcev holstein goveda, za Glas Slavonije.
Hrvaška vlada je februarja 2024 sprejela program razvoja mlekarskega sektorja do leta 2030 v vrednosti 592 milijonov evrov, ki vključuje neposredne podpore kmetom, sofinanciranje modernizacije in spodbude za mlade prevzemnike. Toda kot opozarjajo proizvajalci, nobena državna podpora ne more nadomestiti štirih centov zaostanka za evropskim povprečjem odkupne cene.
Hrvaški mlekarski sektor je tako zrcalna slika izzivov, s katerimi se v različnih oblikah srečujejo tudi druge srednjeevropske države, vključno s Slovenijo: staranje kmetov, koncentracija odkupa v rokah velikih predelovalcev in pritisk uvoza iz držav z nižjimi proizvodnimi stroški.
