Hrvaški uvoz sadja in zelenjave se je v prvih desetih mesecih lanskega leta povzpel na 638 milijonov evrov, kar je 65 milijonov več kot v istem obdobju leta prej. Mandarine iz Turčije, kivi iz Grčije in Italije, avokado iz Portugala, pomaranče iz Grčije, grozdje in slive iz Južnoafriške Republike, breskve iz Čila, hruške iz Kitajske, mini lubenice iz Brazila. Le pri jabolkih, kelju, krompirju in ledeni solati je za potrošnike jasno, da gre za hrvaško blago.
S 1. januarjem letos je na Hrvaškem začel veljati pravilnik o tržnih standardih za sektor sadja in zelenjave, ki od trgovcev zahteva, da pri nepakirani, razsuti robi poreklo označijo z enako velikim tiskom kot ceno. Do zdaj so, kot pravi predsednik Odbora za zelenjavo in krompir Hrvaške kmetijske zbornice Toni Grossi, “trgovci deklaracije s poreklom robe na zabojih skrivali kot kača noge”. Grossi, ki je lani zaradi nezmožnosti prodaje domačih bučk te brezplačno razvažal po Zagrebu, je z novim pravilnikom zadovoljen. “Potrošniki so zdaj precej bolj ozaveščeni, kaj in od kod kupujejo,” ocenjuje.
Prehod na nova pravila pa ni brez težav. Kmetijska inšpekcija državnega inšpektorata je od začetka leta opravila 55 nadzorov in v 21 primerih ugotovila kršitve predpisanih tržnih standardov, med drugim prav neizpostavljanje podatkov o državi porekla v razmerju do cene. Prekrškovni postopki že tečejo, nadzori se nadaljujejo.
Pravilnik se nanaša le na razsuto blago. Sadje in zelenjava v celofanu ali mrežici, kjer se poreklo “skriva” z drobnim tiskom na etiketi, ostaja zunaj dosega novih pravil. Prav tako obveznosti ne veljajo za družinske kmetije, ki domnevno prodajajo izključno domače pridelke, a po Grossijevem opažanju prav tržnice ostajajo šibka točka pri upoštevanju pravil.
Pri Hrvaški gospodarski zbornici pravijo, da so se trgovci izkazali s pripravljenostjo za izvajanje novega predpisa, a priznavajo začetne preglavice. Med njimi izpostavljajo manjše trgovine brez tiskalnikov, ki jim je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo, da poreklo zapišejo ročno s flomastrom. Nejasnosti so tudi pri katalogih, ki veljajo več dni, v tem času pa se lahko dobavitelji za isti izdelek zamenjajo.
Širša slika hrvaške kmetijsko-trgovinske bilance je za domače pridelovalce neugodna. Deficit pri sadju in zelenjavi se iz leta v leto poglablja, uvozna odvisnost pa ostaja strukturna. Grossi je prepričan, da je ozaveščanje potrošnikov prvi korak. “Če ustavimo padec kmetijske proizvodnje, šele potem lahko pričakujemo rast,” pravi.
Podobne razprave potekajo po celotni regiji. Evropska delegirana uredba iz novembra 2023, ki jo je Hrvaška zdaj prenesla v domači pravni red, obvezno označevanje porekla širi tudi na predelane izdelke iz sadja in zelenjave ter zrele banane.
