Hrvaška je pred devetimi meseci začela objavljati seznam delodajalcev, pri katerih so inšpektorji odkrili neprijavljene delavce. Na tako imenovani črni listi se je do zdaj znašlo 576 podjetij, med njimi tudi znana imena iz turizma in gradbeništva ter eno slovensko podjetje.
Zakon o preprečevanju neprijavljenega dela je hrvaški sabor sprejel konec leta 2022, v veljavi pa je od leta 2023. Objava imen delodajalcev na “stebru sramu” je zaživela šele pred devetimi meseci zaradi zamud pri pripravi pravilnika. Seznam objavlja in posodablja ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko.
Največ podjetij na seznamu prihaja iz dveh sektorjev. Turističnih je skoraj 250, gradbenih pa več kot 130. Iz proizvodnje je na črni listi okoli 50 podjetij, iz trgovine in prevozništva pa po 25. V oči bode tudi 12 podjetij, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri zaposlovanju in začasnim zaposlovanjem delavcev. Ta dejavnost je v zadnjih letih na Hrvaškem doživela skokovito rast zaradi velikega povpraševanja po tujih delavcih.
Med znanimi imeni na seznamu so crikveničko hotelsko podjetje Jadran, vodičanski Hotel Imperial, zagrebški Beton-Lučko, Terme Tuhelj in podjetje Metis v lasti zagrebškega CIOS-a. Inšpektorji so nepravilnosti odkrili tudi v javnem sektorju, konkretno v Domu zdravja Ličko-senjske županije. Največje podjetje na seznamu je našički proizvajalec gradbenega materiala Nexe s približno 600 zaposlenimi, ki postopka ne želi komentirati, ker izpodbija ugotovitve inšpektorjev.
Na seznamu je tudi slovensko podjetje Berisha Argjent iz Kopra, ki na Hrvaškem izvaja gradbena dela.
Odvetnik Stjepan Lović je pred dnevi opozoril na pomanjkljivosti sistema. Vpis na črno listo se izvede le na podlagi zapisnika inšpektorja, brez predhodno ugotovljene krivde ali odgovornosti za kršitev zakona. Izbris iz evidence je mogoč šele, ko delodajalec ministrstvu predloži pravnomočno sodno odločbo, da ni kršil predpisov, kar so postopki, ki lahko trajajo leta. Do takrat ima delodajalec zvezane roke pri zaposlovanju delavcev iz tretjih držav, saj ministrstvo za notranje zadeve podjetjem na seznamu praviloma ne izdaja delovnih dovoljenj.
Delodajalci na črni listi ostanejo šest let po vpisu, razen če medtem pravnomočno izpodbijejo odločitev inšpektorja. Vpis se sicer izvede v osmih dneh po opravljenem nadzoru.
V Hrvaški zvezi delodajalcev (HUP) prakso črne liste načeloma podpirajo, saj gre za obliko nelojalne konkurence tistim, ki dosledno spoštujejo zakon. Predsednik HUP Mislav Balković pa opozarja, da sistem enako obravnava podjetja, ki sicer redno poslujejo in so storila napako, ter tista, ki sistematično kršijo predpise in so neprijavljeno delo spremenila v poslovni model. “V enak položaj so postavljena podjetja, ki to počnejo namerno in sistematično, in tista, pri katerih se zaradi velikosti sistema ali zahtevnosti poslovanja lahko zgodi napaka, ki jo takoj odpravijo,” pravijo v HUP.
Problematična je tudi odsotnost sodnega nadzora pred objavo, kar po mnenju delodajalcev krši domnevo nedolžnosti. Na seznamu tudi ni navedeno, ali je delodajalec sprožil sodni postopek za izpodbijanje odločitve.
Med podjetji na seznamu jih je 23 v stečajnih postopkih ali pogajanjih z upniki, okoli 70 pa ima blokirane račune. Zakon sicer predvideva tudi objavo tako imenovane bele liste delodajalcev, pri katerih inšpektorji niso odkrili nepravilnosti, a za to morajo delodajalci dati soglasje. Delodajalci v tem ne vidijo prostora za samopromocijo, saj bela lista še vedno ne obstaja.
