Na slovenskih avtocestah manj osebnih vozil in več tovornjakov

Podatki o štetju cestnega prometa v tretjem četrtletju 2025 kažejo na zanimiv premik v strukturi prometa na slovenskih avtocestah. Medtem ko se je promet potniških vozil na najbolj obremenjenih odsekih nekoliko zmanjšal, se je promet tovornih vozil znova povečal. Tranzitna in logistična vloga Slovenije ostajata izraziti, osebna mobilnost pa se je po vrhuncih preteklih let stabilizirala.

Med izbranimi števci na avtocestnem omrežju je bil v tretjem četrtletju 2025 s prometom potniških vozil najbolj obremenjen odsek pri Drenovem Griču v bližini Vrhnike. Števec je tam zaznal približno 6,1 milijona potniških vozil, kar je dva odstotka manj kot v istem obdobju predlani. Gre za pomemben podatek, saj Drenov Grič tradicionalno velja za enega prometno najbolj obremenjenih vstopov v ljubljansko regijo.

Na drugi strani je bilo najmanj potniških vozil zabeleženih na odseku pri Lendavi, kjer jih je števec zaznal 936.000. Zanimivo je, da je kljub nizkemu absolutnemu številu ta odsek zabeležil dvoodstotno rast v primerjavi s tretjim četrtletjem leto prej. To kaže na postopno rast prometa na vzhodnem robu avtocestnega omrežja, čeprav z bistveno nižjimi obremenitvami kot v osrednjem delu države.

Najizrazitejšo rast števila potniških vozil so statistiki zaznali na odseku s števcem Gruškovje, kjer se je promet povečal za šest odstotkov. Največji upad pa je bil zabeležen na odseku Preloge pri Slovenski Bistrici, kjer je bilo potniških vozil kar 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju predlani.

Podobna slika se kaže tudi pri avtobusnem prometu. Najbolj obremenjen odsek je bil znova Drenov Grič, kjer so v tretjem četrtletju našteli približno 61.500 avtobusov, kar pomeni dvoodstotno rast glede na leto prej. Najmanj avtobusov, okoli 10.400, je zaznal števec pri Lendavi, pri čemer je bil promet v tej kategoriji za devet odstotkov nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Še izrazitejši trendi se kažejo pri tovornem prometu 

Največ prometa tovornih vozil je tudi v tretjem četrtletju 2025 znova zabeležil odsek pri Ravbarkomandi, kjer je števec naštel 1,8 milijona tovornih vozil. To predstavlja dvoodstotno rast v primerjavi s tretjim četrtletjem predlani in potrjuje, da ostaja ta odsek ena ključnih logističnih žil v državi.

Najmanj obremenjen odsek s tovornimi vozili je bila Zamarkova na pomurski avtocesti, kjer so našteli 351.000 vozil, kar je prav tako dva odstotka več kot leto prej. Največjo rast tovornega prometa so zaznali na odseku primorske avtoceste pri Golem vrhu, kjer se je promet povečal za 15 odstotkov, največji upad pa znova na odseku Preloge, kjer je bil promet tovornih vozil za desetino nižji.

Tudi na praznik Marijinega vnebovzetja je bil tovorni promet najgostejši pri Ravbarkomandi, kjer so našteli 12.300 tovornih vozil, devet odstotkov več kot leto prej. Najmanj obremenjen je bil odsek Zamarkova z 1.900 tovornih vozil, kar predstavlja petodstotno rast.

Osebni promet se, po podatkih za tretje četrtletje lanskega leta, na najbolj obremenjenih odsekih umirja, medtem ko tovorni promet vztrajno narašča. To odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti avtocestne infrastrukture, prometni varnosti in okoljskih obremenitvah, zlasti na odsekih, kjer se tranzitni promet še naprej krepi.