Na voljo 5 milijonov evrov, porabljenih pa le 11 odstotkov: So razpisi prilagojeni realnim razmeram v kmetijstvu?

Na papirju ambiciozen razpis, v praksi skromen odziv. Za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam s področja dobrobiti drobnice in kopitarjev je bilo v letu 2025 na voljo 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Oddanih je bilo le pet vlog.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja so vlagatelji zaprosili za skupno 662.820 evrov, odobrenih pa je bilo 537.338 evrov. To pomeni, da je bilo počrpanih približno 11 odstotkov razpisanih sredstev.

Nizek interes ali previsoki pogoji?

Razpis je bil namenjen naložbam v hleve, hlevsko opremo, ureditev gnojišč, pašnikov, izpustov ter nakupu opreme za obnovljive vire energije in dvoriščne mehanizacije. Gre za investicije, ki so kapitalsko zahtevne in dolgoročne.

Zakaj ob petih milijonih evrov razpoložljivih sredstev interes skoraj ni obstajal? Možnih razlogov je več. Reja drobnice in kopitarjev v Sloveniji ni med največjimi kmetijskimi panogami, številne kmetije so majhne in kapitalsko omejene. 

Tudi pri nepovratnih sredstvih je praviloma potrebna lastna udeležba, kar pomeni dodatno finančno breme. Ob negotovosti glede cen krme, energentov in prodajnih cen je pripravljenost na investicije manjša.

Strukturni izziv podeželja

Razpis je del Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Ta predvideva spodbude za trajnost, dobrobit živali in okoljske standarde. Toda če razpoložljena sredstva ostajajo neporabljena, to kaže bodisi na preozko ciljno skupino bodisi na administrativne in finančne ovire.

V širšem kontekstu to odpira vprašanje investicijske sposobnosti manjših kmetijskih gospodarstev. Čeprav so nepovratna sredstva pomemben vzvod razvoja, ne nadomestijo lastnega kapitala in dolgoročne stabilnosti panoge.

Nizko črpanje pri tem razpisu lahko pomeni, da so pogoji preveč zahtevni ali pa da je panoga premajhna, da bi absorbirala razpisana sredstva. Lahko pa kaže tudi na previdnost kmetov v obdobju negotovih tržnih razmer in tako oszaja pet milijonov evrov večinoma neizkoriščenih.