Direkcija RS za infrastrukturo načrtuje postopno nadgradnjo 82 kilometrov dolge koroške železniške proge od Maribora do državne meje pri Holmcu, pri čemer se bo prva faza osredotočila na odsek med Mariborom in Rušami. Proga, ki je bila zgrajena leta 1863, je v celoti enotirna in neelektrificirana, nadgradnja pa predvideva elektrifikacijo, obnovo postaj in postajališč, ureditev nivojskih prehodov ter posodobitev signalnovarnostnih naprav. Točen časovni okvir izvedbe še ni znan, a na direkciji pravijo, da mora biti projekt zaključen do leta 2030, če želi Slovenija zanj počrpati sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so v tem primeru predvidena v višini 37,75 milijona evrov.
Evropska komisija je koroško progo pred leti uvrstila med 50 najperspektivnejših čezmejnih železniških prog v EU, saj povezuje Slovenijo prek mejnega prehoda Holmec z avstrijsko Koroško in naprej proti Celovcu. Ta oznaka daje projektu težo, a izvedba bo potekala korakoma.
Po odseku Maribor-Ruše, za katerega je bila po podatkih STA objava javnega naročila predvidena v prvi polovici leta 2025, sledijo še trije sklopi. Drugi zajema nadgradnjo 22-kilometrskega odseka od Svetega Danijela v občini Dravograd do državne meje pri Holmcu, tretji odsek od Ruš do Svetega Danijela, četrti pa uvedbo daljinskega vodenja prometa na celotni trasi. Po pisanju Dela je ocenjena vrednost nadgradnje samega odseka Maribor-Ruše okrog 190 milijonov evrov.
Cilji prvega odseka so jasni: skrajšati čas potovanja, omogočiti uvedbo taktnega voznega reda, posodobiti postaje in zmanjšati stroške vzdrževanja. Na odseku Maribor-Ruše direkcija vidi tudi največji potencial za dnevno mobilnost, medtem ko Regionalna razvojna agencija za Koroško izpostavlja tudi turistični vidik proge, ki je v zadnjih sezonah s poletnimi kolesarskimi vlaki prepeljala več tisoč potnikov.
Do hitre železniške povezave med Mariborom in Ljubljano pa je precej dlje. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je sredi januarja napovedal dva vzporedna koraka. Kratkoročno gre za pohitritev obstoječe proge čez Zidani Most na 160 kilometrov na uro, kar bi skrajšalo pot s sedanjih skoraj dveh ur na približno uro in pol. Dolgoročni cilj pa ostaja gradnja povsem nove dvotirne proge za hitrosti do 250 kilometrov na uro, ki bi pot med mestoma skrajšala na 55 minut. Kot poroča Metropolitan.si, je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za ta projekt na obzorju, na izvedbo pa bo treba počakati predvidoma vsaj deset let.
Po ocenah Slovenskih železnic bi nova hitra proga, dolga dobrih 200 kilometrov, stala od štiri do osem milijard evrov, odvisno od deleža predorov in premostitvenih objektov. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si po poročanju Dela prizadeva, da bi v 15 letih prišli vsaj blizu rešitve, a umeščanje v prostor ostaja največja ovira. Na obstoječi progi med Mariborom in Pragerskim bi bile potrebne le manjše posodobitve, povsem nove odseke pa bi morali zgraditi med Pragerskim in Celjem ter med Celjem in Ljubljano, kjer so geometrijski elementi proge najslabši.
Za Koroško in Štajersko to pomeni, da bodo prvo konkretno izboljšavo občutili na relaciji Maribor-Ruše, medtem ko bo pot do Ljubljane še dolgo bolj stvar političnih napovedi kot gradbenih del.
