Okoljski inšpektorji so v začetku leta 2026 zaključili obsežno akcijo nadzora nad ravnanjem z gradbenimi odpadki na večjih gradbiščih po Sloveniji. Rezultati nadzora kažejo, da se kljub jasni zakonodaji in dolgoletnim opozorilom nepravilnosti še vedno pojavljajo pogosto, predvsem pri prevoznikih gradbenih odpadkov.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE) poudarja, da je nadzor namenjen predvsem preprečevanju škode za okolje in zdravje ljudi.
Številke razkrivajo stanje na terenu
V okviru akcije so okoljski inšpektorji pregledali 13 večjih gradbišč, na katerih potekajo obsežni gradbeni projekti ali imajo izdano integralno gradbeno dovoljenje. Skupno so odprli 24 inšpekcijskih postopkov. V 13 primerih so ugotovili kršitve, v treh primerih nepravilnosti niso zaznali, osem postopkov pa ob zaključku akcije še ni bilo zaključenih, saj gre za kompleksnejše primere.
Na podlagi ugotovitev so inšpektorji izdali 11 upravnih odločb in eno opozorilo po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, kar kaže, da so bile kršitve v več primerih dovolj resne za formalne ukrepe.
Največ nepravilnosti pri prevoznikih gradbenih odpadkov
Najpogostejše kršitve so bile ugotovljene pri prevoznikih gradbenih odpadkov, kar po mnenju inšpektorjev ni presenetljivo. Prav prevozni del verige je namreč ključen pri preprečevanju nezakonitega odlaganja odpadkov v naravi.
V petih primerih so inšpektorji prevoznikom odredili, da morajo vsa tovorna vozila opremiti s sledilnimi sistemi GPS, ki omogočajo natančno spremljanje gibanja vozil in vpogled v zgodovino voženj za najmanj dve leti. Takšni sistemi so pomembno orodje pri dokazovanju zakonitega ravnanja z odpadki in pri odkrivanju nezakonitih praks.
Od mletja lesa do zemeljskega izkopa
Poleg pomanjkljivega sledenja prevozov so inšpektorji ugotovili tudi druge nepravilnosti. Med njimi so bili primeri nezakonitega mletja lesnih odpadkov ter njihovega zbiranja brez ustreznih dovoljenj. V teh primerih so bile izdane prepovedi nadaljnjega izvajanja dejavnosti.
Prav tako so inšpektorji odredili odstranitev nezakonito odloženega zemeljskega izkopa, pri čemer morajo zavezanci dokazati zakonito oddajo materiala z ustreznim evidenčnim listom. To je eden ključnih mehanizmov za sledljivost odpadkov v sistemu ravnanja z njimi.
Odgovornost investitorjev je jasna
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) jasno določa, da je treba z odpadki ravnati tako, da ne ogrožajo zdravja ljudi in ne povzročajo škode okolju. Odpadki ne smejo predstavljati tveganja za vode, zrak, tla, rastline ali živali, prav tako ne smejo povzročati pretiranega hrupa ali drugih motečih vplivov.
Pri gradbenih odpadkih je odgovornost še posebej jasno opredeljena, saj je za pravilno ravnanje na gradbišču odgovoren investitor. Ta mora zagotoviti, da so odpadki ustrezno ločeni, obdelani ali oddani pooblaščenim izvajalcem.
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče zemeljski izkop ponovno uporabiti. Če je izkop čist in ne vsebuje nevarnih snovi, ga lahko investitor uporabi na istem ali drugem gradbišču, kjer nastopa kot investitor.
V praksi pa prav ta del pogosto povzroča nejasnosti in zlorabe, zato inšpektorji poudarjajo, da mora biti ponovna uporaba vedno ustrezno dokumentirana.
Nadzor je opozorilo za celotno panogo
Na inšpektoratu poudarjajo, da namen nadzorov ni zgolj kaznovanje, temveč predvsem preventiva. Gradbeništvo je ena panog z največjim okoljskim odtisom, zato je dosledno ravnanje z odpadki ključno za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
Preberite več:
Akcija nadzora je znova pokazala, da so zakonodaja, sledljivost in nadzor neločljivo povezani. Investitorji in prevozniki, ki pravil ne upoštevajo, pa se vse pogosteje znajdejo pod drobnogledom inšpekcij.
