V naslednjih tednih bodo po slovenskih gozdovih nameščene posebne pasti za spremljanje karantenskih škodljivcev. V resnici pa gre tudi za zaščito ene ključnih domačih panog.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Gozd pokriva več kot 60 odstotkov ozemlja. Lesno-predelovalna veriga ustvarja pomemben delež izvoza, od žaganega lesa do pohištva in konstrukcijskih elementov. Vnos invazivne vrste lahko to verigo zamaje v nekaj mesecih.
Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta med marcem in julijem spremljala prisotnost žuželk, ki v EU veljajo za karantenske organizme. Gre za vrste, ki jih v Sloveniji še ni ali pa so prisotne le omejeno. Med njimi so japonski hrošč, azijski kozliček in sibirska svilena kokljica.
| Organizem | Potencialna škoda |
| Azijski kozliček | izsekavanje večjih površin dreves |
| Japonski hrošč | škoda v kmetijstvu in gozdovih |
| Svilena kokljica | propad iglastih gozdov |
Vnos ene same vrste lahko sproži obvezne omejitvene ukrepe. Evropska zakonodaja zahteva vzpostavitev varovalnih območij, nadzor nad transportom lesa in uničevanje okuženega drevja. Stroški sanacije v nekaterih državah presegajo več milijonov evrov.
Primer iz Avstrije je pokazal, da je zatiranje azijskega kozlička zahtevalo množično odstranjevanje dreves in večletni nadzor. V Italiji je širjenje japonskega hrošča povzročilo stroge omejitve premikov rastlinskega materiala.
Gospodarska politika temelji na zgodnjem odkrivanju
Pasti so začasne in bodo odstranjene do oktobra. Njihov namen je zaznava morebitne prisotnosti škodljivcev, še preden pride do širjenja. Za lesno industrijo je to ključnega pomena. Okužba bi lahko vplivala na izvozne trge. Partnerji znotraj EU in zunaj nje hitro uvajajo fitosanitarne omejitve. Podjetja bi se soočila z dodatnimi stroški certificiranja, logističnimi zapleti in morebitnimi prepovedmi izvoza.
Podnebne spremembe dodatno povečujejo tveganje. Milejše zime omogočajo preživetje vrst, ki so bile prej omejene na toplejša območja. Gozd tako postaja izpostavljen novim pritiskom.
Preberite več:
Postavljanje pasti s postavljanjem pasti zmanjšuje verjetnost šoka za gozdno-lesni sektor. Če do vnosa pride in se škodljivec razširi, so posledice lahko dolgotrajne. Propad drevja vpliva na surovinsko bazo, ekosistem in celotno vrednostno verigo. Preventiva je v takšnih primerih bistveno cenejša od sanacije.
