Sejo nadzornega sveta hrvaškega naftovodnega upravljavca Janaf, na kateri bi razpravljali o položaju člana uprave Vladislava Veselice, so v torek preložili na prihodnji ponedeljek. Razlog: ni bilo sklepčnosti. Drama v vrhu strateškega državnega podjetja, ki se odvija sredi občutljive regionalne energetske krize, razkriva globoke razpoke med vodilnimi menedžerji.
Kot poroča hrvaški Nacional, je Veselica kazensko ovadil predsednika uprave Stjepana Adanića zaradi domnevno nezakonitega nadzora njegove službene elektronske pošte. Adanić naj bi odredil preverjanje, komu Veselica pošilja zaupne informacije. Predsednik uprave obtožbe zavrača in pojasnjuje, da je šlo za standardne ukrepe kibernetske varnosti v strateško pomembnem podjetju.
V ozadju spora sta dva menedžerja z različnimi političnimi pokrovitelji. Veselica velja za dolgotrajnega osebnega prijatelja hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, s katerim sta skupaj hodila v osnovno šolo. Je sin Vladimirja Veselice in nečak hrvaškega disidenta Marka Veselice, simbolov hrvaškega proljeća. Adanić medtem prihaja iz vrst HDZ.
Neposredni povod za sklic nadzornega sveta je bila Veseličina ustanovitev in hitra likvidacija zasebnega podjetja, ki bi se lahko bavilo tudi s prodajo naftnih derivatov. To bi pomenilo prvovrstno nasprotje interesov. Sejo je sklical sindikalni predstavnik v nadzornem svetu, ki zahteva razpravo o Veseličini prihodnosti v podjetju.
Viri blizu Janafa za hrvaške medije navajajo, da so pravi razlogi spora globlji. Veselica naj bi več let opozarjal Adanića na potrebo po dodatnih naložbah v skladiščne zmogljivosti, vendar naj bi vodstvo ta predlog prezrlo. Podjetje trenutno razpolaga z okoli 1,42 milijona kubičnih metrov skladiščnih kapacitet, skoraj polovica pa je bila zgrajena še v času prejšnjega predsednika uprave Dragana Kovačevića, ki je leta 2020 pristal v preiskavi protikorupcijskega urada USKOK.
Veselica napoveduje kandidaturo za predsednika uprave, ko bo razpisan javni razpis. Adanićev mandat se izteče spomladi, saj se podaljšuje le po šest mesecev. To dodatno krepi vtis, da gre za boj za nadzor nad podjetjem, ne zgolj za vsebinska nesoglasja.
Razplet krize v vodstvu se dogaja v najslabšem možnem trenutku. Janaf se sooča s posledicami ameriških sankcij proti srbski Naftni industriji Srbije, ki je eden ključnih poslovnih partnerjev. Ameriška uprava je oktobra 2025 uvedla sankcije zaradi večinskega ruskega deleža v NIS, kar je Janaf prisililo v prekinitev dobav. Nafta je proti Pančevu znova stekla šele v torek, potem ko je NIS prejel operativno licenco ameriškega urada OFAC.
Za Slovenijo je dogajanje v hrvaškem Janafu pomembno z več vidikov. Podjetje upravlja strateški naftovod od terminala Omišalj do rafinerij v srednji in jugovzhodni Evropi. Ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi regije, v kateri se prepleta tudi vprašanje morebitnega prevzema srbske NIS s strani madžarskega MOL. Slednji že ima v lasti hrvaško Ino in slovaški Slovnaft.
Energetski analitiki opozarjajo, da bi MOL s prevzemom NIS postal eden največjih igralcev na naftnem trgu srednje Evrope. Za Janaf bi to lahko pomenilo izgubo pomembnega dela posla, če bi se uresničili načrti za gradnjo vzporednega naftovoda iz Madžarske v Srbijo. Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je ob ponovnem zagonu dobav NIS pozval vse vodilne v javnih podjetjih, naj “zatrejo svoje ege” in delajo v interesu podjetij.
Seja nadzornega sveta Janafa je zdaj predvidena za ponedeljek, 19. januarja. Šestčlanski nadzorni svet bo moral doseči sklepčnost, da bi lahko odločal o Veseličinem položaju. Če bo glasovanje sploh prišlo na vrsto, bo izid pokazal ravnovesje sil med premierjevim prijateljem in strankarskimi kadri HDZ v enem najpomembnejših hrvaških državnih podjetij.
