Japonski minister za industrijo Ryosei Akazawa je po ponedeljkovi videokonferenci G7 sporočil, da potekajo priprave na morebitno novo usklajeno sprostitev strateških naftnih rezerv pod okriljem Mednarodne agencije za energijo (IEA), poroča Kyodo News. Gre za drugo tako potezo v enem mesecu, potem ko je IEA 11. marca sprostila rekordnih 400 milijonov sodčkov. ZDA so k prvi sprostitvi prispevale 172,2 milijona, Japonska 79,8 milijona sodčkov.
Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je za Kyodo News opozorila, da rast cen surove nafte že vpliva na devizni trg in ogroža “življenja ljudi in gospodarstvo”. Tokio razmere spremlja z “izjemno visoko stopnjo pozornosti”, saj Japonska več kot 90 odstotkov surove nafte uvaža z Bližnjega vzhoda.
Finančni in energetski ministri ter guvernerji centralnih bank držav G7 so se v ponedeljek sestali na skupni izredni videokonferenci, ki jo je sklicala Francija kot letošnja predsedujoča. Cene nafte so se po navedbah Reutersa v marcu gibale proti rekordni mesečni rasti. Analitiki po poročanju Euronews svarijo, da bi cene nafte ob nepredvidljivih scenarijih lahko dosegle 200 dolarjev za sodček, cene plina pa ravni iz energetske krize leta 2022, ko je EU izgubila od 44 do 45 odstotkov uvoza iz Rusije.
Poljska je v ponedeljek napovedala zgornjo mejo cen goriv, ki velja od danes, piše Euronews. Podobno sta že v začetku marca storili Madžarska in Hrvaška. Evropska komisija ob tem svari, da bi neusklajeni nacionalni ukrepi lahko ogrozili enotnost notranjega energetskega trga.
Na današnjem izrednem zasedanju energetskih ministrov EU je ciprski minister Michael Damianos, ki predseduje Svetu EU, izpostavil, da evropska gospodinjstva občutijo posledice. “Cene plina so zrasle za okrog 70 odstotkov, cene nafte pa za okrog 50 odstotkov, gospodinjstva trpijo,” je dejal za Cyprus Mail.
Komisija je v pismu ministrom posebej opozorila na ranljivost oskrbe z dizelskim in letalskim gorivom. Po podatkih družbe Alkagesta okrog 20 odstotkov dizla v EU in Združenem kraljestvu prihaja iz Perzijskega zaliva. Družba S&P Global Commodities at Sea navaja, da je Evropa marca uvozila 1,064 milijona ton letalskega goriva, manj kot februarskih 1,111 milijona ton.
Več tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), prvotno namenjenih Evropi, je bilo preusmerjenih v Azijo, kjer kupci ponujajo višje cene. Hormuška ožina, skozi katero poteka od 25 do 30 odstotkov svetovne nafte in 20 odstotkov UZP, ostaja zaprta.
