Nafta Brent z rekordnim 63-odstotnim mesečnim skokom, Marvell po naložbi Nvidie poskočil za skoraj 13 odstotkov

Majske terminske pogodbe za Brent so v torek zaključile pri 118,35 dolarja za sodček, pet odstotkov nad ponedeljkovim zaprtjem. Nafta je s tem marec končala s 63-odstotnim skokom, največjim v zgodovini terminskih pogodb od leta 1988. Kot poroča CNBC, je prejšnji rekord držal september 1990 med prvo zalivsko vojno, ko je Brent pridobil 46 odstotkov. Ameriška surovina WTI je dan prej prvič po juliju 2022 zaključila nad 100 dolarji, v torek pa je ob diplomatskih signalih izgubila 1,46 odstotka in pristala pri 101,38 dolarja.

S&P 500 je poskočil za 2,91 odstotka na 6.528 točk, Dow Jones za 1.125 točk oziroma 2,49 odstotka na 46.341, Nasdaq pa za 3,83 odstotka na 21.590 točk. Kot poročata Bloomberg in Reuters, je bil to za vse tri indekse najboljši dan po maju lani. Sprožil ga je članek Wall Street Journala, po katerem je predsednik Donald Trump sodelavcem povedal, da je pripravljen končati vojaške operacije proti Iranu, tudi če bi Hormuška ožina ostala zaprta. Nepotrjeno poročanje, da je iranski predsednik Masud Pezeškian odprt za pogajanja ob mednarodnih zagotovilih, je optimizem dodatno okrepilo.

Nvidia je pridobila 5,6 odstotka, Meta Platforms 6,6 odstotka, delnica Marvell Technology pa je po najavi dveh milijard dolarjev vredne naložbe Nvidie poskočila za 12,8 odstotka. Letalske družbe so se okrepile, energetski sektor je bil edini v rdečih številkah.

Prvo četrtletje 2026 je S&P 500 kljub torkovi rasti zaključil z izgubo približno sedmih odstotkov, kar je najslabši začetek leta po 2022. Samo v marcu je širšemu indeksu vrednost upadla za okoli osem odstotkov. Evropski Stoxx 600 je marec končal 8,2 odstotka nižje, kar je po podatkih Trading Economics najstrmejši mesečni padec po letu 2020. Širši STOXX 50 je izgubil 9,5 odstotka. V torek so evropske borze sicer pridobivale: Stoxx 600 je zaključil 0,41 odstotka višje, pri 583 točkah, DAX 40 se je okrepil za 0,52 odstotka, CAC 40 za 0,57 odstotka, FTSE MIB za 1,11 odstotka.

Inflacija v evroobmočju je marca poskočila z 1,9 na 2,5 odstotka, je v torek objavil Eurostat. Cene energije, februarja na letni ravni še nižje za 3,1 odstotka, so marca narasle za 4,9 odstotka. Jedrna inflacija je medtem upadla z 2,4 na 2,3 odstotka. Trgi po poročanju Euronewsa s 76-odstotno verjetnostjo stavijo na dvig obrestne mere ECB v juniju. Predsednica ECB Christine Lagarde je že prejšnji teden napovedala, da je centralna banka pripravljena zvišati obrestne mere.

V sredo zjutraj so se ameriške delniške terminske pogodbe gibale v rahlo zelenih številkah, nafta WTI je krožila okoli 103 dolarje za sodček. Zlato je naraslo nad 4.700 dolarjev za unčo, po tem, ko je marca izgubilo skoraj 13 odstotkov vrednosti, najslabši mesec za rumeno kovino po oktobru 2008. Donosnost ameriških desetletnih državnih obveznic je upadla na 4,31 odstotka, dveletnih na 3,78 odstotka. Evro se je okrepil za 0,76 odstotka, na 1,1549 dolarja.

Februarski podatki JOLTS so pokazali upad odprtih delovnih mest in zaposlitev, začetek marca pa je prinesel izgubo 92.000 delovnih mest. V petek bodo objavljeni marčevski podatki o zaposlitvah izven kmetijstva. Aluminij je v ponedeljek na Londonski borzi kovin za kratek čas poskočil za 5,5 odstotka, na 3.492 dolarjev za tono, po iranskem napadu na dva bližnjevzhodna proizvajalca. Ameriške cene bencina na črpalkah so po podatkih EIA prvič po avgustu 2022 presegle štiri dolarje za galono.

Vsak namig o ponovnem pretoku nafte skozi Hormuško ožino bi lahko hitro zožil razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi terminskimi pogodbami za nafto. Po obliki terminske krivulje trg že računa na umiritev razmer v drugi polovici leta. Če pa se vojna zavleče prek Trumpovega roka 6. aprila, analitiki pri Goldman Sachs opozarjajo, da bi Brent lahko presegel rekord iz leta 2008 pri 147 dolarjih za sodček.