Cene nafte se v ponedeljek rahlo krepijo pred drugim krogom ameriško-iranskih jedrskih pogovorov v Ženevi, a dolgoročna slika ostaja medvedja. Ameriška agencija za energetske informacije (EIA) v februarski napovedi napoveduje, da bo referenčna surova nafta Brent z lanskih povprečnih 69 dolarjev za sodček upadla na 58 dolarjev letos in 53 dolarjev leta 2027.
Brent je v ponedeljek pridobil 0,6 odstotka na 68,16 dolarja za sodček, ameriška WTI pa se je okrepila za 43 centov na 63,32 dolarja, poroča Reuters. Trgovanje je bilo umirjeno, saj so bili trgi v ZDA zaprti zaradi praznika dan predsednikov, na Kitajskem, v Južni Koreji in na Tajvanu pa zaradi lunarnega novega leta.
Neposredni razlog za rahlo rast cen je negotovost pred pogovori med Washingtonom in Teheranom, ki jih posreduje Oman. Iran si prizadeva za jedrski dogovor, ki bi prinesel ekonomske koristi obema stranema, med drugim naložbe v energetiko in rudarstvo ter nakupe letal. A Washington se po navedbah Reutersa pripravlja tudi na možnost daljše vojaške operacije, če pogovori ne bi uspeli. Iranske revolucionarne garde so opozorile, da bi ob morebitnih napadih na iransko ozemlje odgovorile na vse ameriške vojaške baze v regiji.
Analitiki banke SEB ocenjujejo, da bi zaostritev iranskih napetosti lahko potisnila Brent do 80 dolarjev za sodček, popuščanje pa bi ceno vrnilo proti 60 dolarjem.
A tudi brez geopolitičnih šokov trg zaliva presežna ponudba. Po podatkih EIA globalna proizvodnja nafte in tekočin vztrajno presega povpraševanje, kar vodi v kopičenje zalog. Države OPEC+ postopno dvigujejo proizvodne cilje, po poročanju Reutersa pa se kartel nagiba k odločitvi, da na zasedanju 1. marca odobri nadaljevanje povečevanja proizvodnje od aprila. K rasti ponudbe prispevajo tudi države zunaj kartela, zlasti Brazilija, Gvajana in Argentina.
Eden od dejavnikov, ki zaenkrat še blaži padec cen, je polnjenje strateških zalog na Kitajskem. Po ocenah EIA je mogoče približno polovico lanskega kopičenja zalog v državah zunaj OECD, ocenjenih na 2,3 milijona sodčkov dnevno, pripisati kitajskim strateškim rezervam in plutajočemu skladiščenju sankcionirane nafte. Agencija pričakuje, da bo Kitajska strateške rezerve polnila s podobnim tempom približno milijon sodčkov dnevno tudi letos in prihodnje leto.
To pomeni, da referenčne cene nafte niso upadle toliko, kolikor bi sicer narekovala rast zalog. A ko se bodo zapolnile tudi komercialne skladiščne zmogljivosti v državah OECD, bo višji strošek skladiščenja dodatno pritisnil na cene navzdol in upočasnil rast proizvodnje.
Kitajski uvoz ruske nafte medtem po podatkih Reutersa februarja narašča tretji zaporedni mesec na novo rekordno raven, potem ko je Indija pod ameriškim pritiskom zmanjšala nakupe.
