Nafta na štiriletnem dnu

Minuli teden je na svetovnem naftnem trgu minil v znamenju ostrih izgub – ameriška zahodnoteksaška nafta WTI je v petek padla na 58,06 dolarja za sod, evropska nafta Brent pa se je spustila na 62,56 dolarja, kažejo podatki Trading Economics. To so najnižje ravni v zadnjih štirih letih, tedenski padec Brenta za skoraj tri odstotke pa je največji od začetka oktobra.

Za številkami se skriva splet dejavnikov, ki so trgovce spodbudili k množični razprodaji. Osrednja tema je bila objava spornega mirovnega načrta Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini – dokumenta z 28 točkami, ki je po navedbah Axiosa in Bloomberga nastal v neposrednih pogajanjih med ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in ruskim pogajalcem Kirilom Dmitrijevom, brez udeležbe Kijeva ali evropskih zaveznikov.

Trg se je odzval takoj. Možnost končanja konflikta, pa naj bo še tako oddaljena, odpira pot vračanju ruske nafte na svetovni trg v polnem obsegu – scenarij, ki bi dodatno poglobil presežek ponudbe, ki že zdaj pritiska na cene. Analitiki CNBC-ja ocenjujejo, da je prav ta izračun trgovcev odločilno vplival na petkov padec, čeprav večina strokovnjakov ostaja skeptična, da bo Kijev sprejel pogoje, ki jih opisujejo kot “ruski seznam želja”.

Mednarodna agencija za energijo v svojem novembrskem poročilu opozarja, da globalna ravnotežja na naftnem trgu “postajajo vse bolj neuravnotežena” – ponudba močno raste, medtem ko povpraševanje stagnira pod zgodovinskimi povprečji. Svetovna proizvodnja nafte se je od januarja povečala za 6,2 milijona sodov dnevno, Savdska Arabija pa je povečala dobave za skoraj 1,5 milijona sodov dnevno v skladu z višjimi kvotami OPEC+.

Ameriško ministrstvo za energijo hkrati napoveduje, da bodo globalne zaloge nadaljevale rast skozi celotno prihodnje leto ter potisnile ceno Brenta proti povprečnim 54 dolarjem za sod v prvem četrtletju 2026 – daleč pod ravnjo, pri kateri je večina proizvajalcev dobičkonosna.

Začetek veljavnosti novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim velikanom Rosneftu in Lukoilu 21. novembra je prinesel le omejen učinek. Portal OilPrice.com poroča, da je na tankerjih “ujetih” približno 48 milijonov sodov ruske nafte, katere kupci – predvsem Indija in Kitajska – ocenjujejo tveganja skladnosti z novim režimom. Lukoil je po navedbah istega vira že začel odpuščati osebje v svojih globalnih trgovskih enotah. Ruski izvoz kljub temu za zdaj teče skoraj nemoteno.

Predsednik Trump je v petek za Fox News izjavil, da nima namena preklicati sankcije, in jih označil za “zelo močne”, medtem ko je nadaljeval pritisk na Kijev, naj sprejme sporazum do dneva zahvalnosti. Ta rok – 27. november – se zdi vse manj realističen, potem ko so evropski voditelji ob robu vrha G20 v Johannesburgu sporočili, da predlog “zahteva dodatno delo”.

Portal LongForecast napoveduje, da bo Brent v torek trgoval okoli 64 dolarjev, z možnim razponom od 60,85 do 67,25 dolarja, WTI pa bi se lahko gibal okoli 59,40 dolarja. Do konca tedna bi oba kazalnika lahko rahlo okrevala, če izostanejo novi pritiski.

J.P. Morgan je že v aprilu znižal napoved za Brent na 66 dolarjev za leto 2025 in zgolj 58 dolarjev za leto 2026, a te ravni se zdaj zdijo optimistične. Analitiki banke poudarjajo, da je Bela hiša jasno dala vedeti, da si želi nafto pri 50 dolarjih ali manj – kot ključno orodje v boju proti inflaciji.

LiteFinance v svoji tehnični analizi navaja, da WTI “poskuša nadaljevati srednjeročni padajoči trend” in da bi cena lahko zdrsnila proti oktobrskemu dnu blizu 55,95 dolarja. Za to pa bi bilo potrebno dodatno poslabšanje makroekonomskih razmer ali pospešitev mirovnih pogajanj.

Kaj to pomeni za evropske potrošnike?

Padec cen surove nafte na svetovnih borzah se zaenkrat počasi prenaša na maloprodajne cene goriv v Evropi. Po podatkih Evropske komisije, objavljenih 20. novembra, povprečna cena bencina Euro Super 95 v EU znaša 1,54 evra za liter, dizel pa se giblje med 1,42 in 1,70 evra, odvisno od države. Bolgarija ostaja najcenejša z 1,20 evra za liter bencina, medtem ko Danska prednjači z 1,98 evra.

V Sloveniji cene goriv ostajajo zamrznjene do 1. decembra. Vlada je 17. novembra znižala trošarine, da bi absorbirala pritisk svetovnega trga – liter bencina še vedno stane 1,455 evra, dizel pa 1,499 evra, poroča RTV Slovenija. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pojasnjuje, da bi brez regulacije bencin stal 1,535 evra, dizel pa kar 1,58 evra za liter. Ljubljana namerava regulacijo cen podaljšati še za šest mesecev, kar sproža kritike Trgovinske zbornice, ki opozarja, da imajo slovenski trgovci najnižje marže v EU in da tranzitni promet že zdaj beži na Hrvaško.

Pri južnih sosedih je položaj drugačen. Hrvaška je julija odpravila regulacijo cen goriv in prepustila trgu, da jih oblikuje. Po podatkih HAK z 23. novembra liter bencina Eurosuper 95 stane okoli 1,42 evra, evrodizel pa 1,43 evra – nekoliko manj kot v Sloveniji, čeprav država ne nadzoruje več marž.

V Srbiji se gorivo draži četrti teden zaporedoma. Ministrstvo za trgovino je v petek objavilo nove najvišje cene: evrodizel zdaj stane 204 dinarjev (približno 1,74 evra), kar je tri dinarje več kot prejšnji teden, bencin BMB 95 pa je poskočil na 183 dinarjev (približno 1,56 evra). Od sredine oktobra se je dizel podražil za polnih 12 dinarjev na liter, poročajo beograjski mediji. Vlada pojasnjuje, da omejuje maloprodajne cene na veleprodajno ceno, povečano za 17 dinarjev, a naraščajoči stroški uvoza – deloma povzročeni s sankcijami proti ruskemu NIS-u – potiskajo cene navzgor.

Analitiki Global Petrol Prices pojasnjujejo, zakaj padec nafte za deset odstotkov ne pomeni samodejno enakega padca na črpalkah: v ZDA bi tak padec znižal ceno dizla za sedem odstotkov, v Nemčiji pa bi bil učinek le tri odstotke – zaradi visokega deleža davkov in trošarin v maloprodajni ceni.

Britanski regulator Ofgem je v petek objavil, da se bo energetski cenovni strop od 1. januarja povišal za 0,2 odstotka – na 1.758 funtov letno za povprečno gospodinjstvo. Ta dvig je presenetil analitike Cornwall Insighta, ki so le nekaj ur prej napovedovali padec za en odstotek zaradi nižjih veleprodajnih cen. Ofgem pojasnjuje, da so veleprodajne cene energentov v zadnjih treh mesecih padle za štiri odstotke, a stroški vladnih programov in omrežne infrastrukture izničujejo ta prihranek. Martin Lewis, ustanovitelj portala MoneySavingExpert, opozarja, da bodo gospodinjstva z visoko porabo elektrike občutila precej večji udarec – cena kilovatne ure električne energije raste za 5,1 odstotka, medtem ko plin poceni za 5,7 odstotka.

Nizozemska banka ABN AMRO v svojem energetskem poročilu za leto 2026 ocenjuje, da bo presežek ponudbe na naftnem trgu še naprej rastel in potiskal Brent proti 50 dolarjem do konca prihodnjega leta. Za evropska gospodinjstva bi to ob stabilizaciji plinskih trgov lahko prineslo postopno olajšanje – a le, če vlade dodatno ne povečajo fiskalnih obremenitev energentov.