Sod nafte brent je v petek sklenil trgovanje pri 103,14 dolarja, kar je najvišja raven od leta 2022. Po izračunih Financial Timesa bi ameriške naftne skupine letos ustvarile okrog 63 milijard dolarjev presežnega dobička, če bo surova nafta v povprečju dosegala 100 dolarjev za sodček. Delnice petih največjih zahodnih naftnih družb – ExxonMobil, Chevron, Shell, BP in TotalEnergies – so letos pridobile okrog 30 odstotkov vrednosti in po poročanju revije Fortune dosegle rekordne borzne ravni.
Za razliko od evropskih gospodarstev, ki so v celoti odvisna od uvoza nafte, so Združene države z dnevno proizvodnjo 13,6 milijona sodčkov neto izvoznice. Stroški pridobivanja nafte iz ameriških skrilavcev znašajo okrog 54 dolarjev za sodček. Pri stodolarskih cenah se marže podvojijo, dobički pa se stekajo neposredno k delničarjem – pet največjih zahodnih naftnih družb je lani delničarjem izplačalo skoraj 100 milijard dolarjev v obliki dividend in odkupov lastnih delnic.
Kriza je dvignila tudi cene utekočinjenega zemeljskega plina. QatarEnergy, ki pokriva skoraj petino globalne ponudbe, je razglasilo višjo silo in ustavilo proizvodnjo. Po oceni analitika Seba Kennedyja iz portala Energy Flux bi lahko ameriški izvozniki UZP v prvem mesecu ustvarili 4 milijarde dolarjev presežnega dobička. Če se blokada podaljša na osem mesecev, znesek naraste na 108 milijard dolarjev. Večina teh dobičkov gre na račun evropskih potrošnikov, opozarja Kennedy, saj večina ameriškega UZP konča v Evropi.
Predsednik Trump je minuli teden javno izjavil, da visoke cene nafte Združenim državam koristijo. Ameriško ministrstvo za energijo je obenem napovedalo, da mornarica še ni pripravljena na spremljanje tankerjev skozi Hormuško ožino, čeprav je Trump začetek konvojev obljubil že 3. marca.
Več kot 30 držav je pristalo na sprostitev 400 milijonov sodčkov strateških rezerv, kar je največji tak ukrep v polstoletni zgodovini Mednarodne agencije za energijo. Združene države prispevajo 172 milijonov sodčkov iz svojih strateških zalog. Trgi se niso umirili. Po poročanju CNBC so cene od napovedi zrasle še za 17 odstotkov, saj izpad dobave iz Perzijskega zaliva po ocenah družbe Rapidan Energy znaša okrog 9 milijonov sodčkov dnevno, kar daleč presega količine, ki jih strateške rezerve lahko nadomestijo v kratkem času.
Za Evropsko centralno banko naftni šok spreminja celoten izračun. Še februarja je bila inflacija v evrskem območju pri 1,7 odstotka, ECB pa je obrestno mero zadržala pri dveh odstotkih. Trgi zdaj namesto nadaljnjih rezov vračunavajo eno do dve zvišanji obrestne mere v preostanku leta. Naslednja odločitev ECB je na sporedu 19. marca.
Analitiki družbe Rapidan Energy ocenjujejo, da gre za najobsežnejšo motnjo v dobavi nafte v zgodovini. Strateške rezerve so končne, alternativni cevovodi iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov pa lahko nadomestijo le del izgubljenega pretoka. Če Hormuška ožina ostane zaprta, bo moralo svetovno tržišče ravnotežje najti z uničenjem povpraševanja, torej s še višjimi cenami.
