Nafta nad 100 dolarji še najmanj 60 dni, tudi če se vojna konča danes

Reuters je v nedeljo poročal, da sta ZDA in Iran od pakistanskega načelnika generalštaba prejela načrt za končanje konflikta s takojšnjim premirjem. Iranski državni mediji so istega dne sporočili, da Teheran ne bo popuščal glede Hormuške ožine ali urana v zameno za 45-dnevno prekinitev ognja. Trgi bodo v torek odprli v najostrejšem protislovju od začetka vojne.

Premirje pa ne bi pomenilo takojšnje olajšave na trgu nafte. Tankerji potrebujejo od 25 do 30 dni, da se vrnejo na Bližnji vzhod, nato še toliko za nalaganje in plovbo do odjemalcev. Od premirja do normalizacije pretoka torej mine od 50 do 60 dni. Šejk Navaf al Sabah, direktor kuvajtske državne naftne družbe, je za CNBC ocenil, da bi za vnovičen zagon proizvodnje potrebovali tri do štiri mesece, saj so ob zaprtju ožine morali zapreti vrtine. Mednarodna agencija za energijo je v 37 dneh vojne dokumentirala 40 hudo ali zelo hudo poškodovanih energetskih objektov v devetih državah.

Saudska Arabija je v ponedeljek napovedala, da namerava Hormuško ožino trajno nadomestiti s cevovodnim sistemom za tranzit nafte bližnjevzhodnih držav, poroča World Affairs. Cevovod East-West, zgrajen v osemdesetih letih med iransko-iraško vojno, že teče 1.200 kilometrov od vzhodnih naftnih polj do pristanišča Janbu na Rdečem morju. Za prevzem tranzita iz UAE in Kuvajta ga bo treba razširiti. Če bo načrt uresničen, bi Hormuška ožina prvič v pol stoletja izgubila monopol nad zalivsko nafto. A gradnja bo trajala leta, medtem ko bo kriza trajala tedne.

Kratkoročno so zaloge omejene. Direktor IEA Fatih Birol je v podkastu “In Good Company” dejal, da bo april slabši od marca. Strateške rezerve 400 milijonov sodčkov po njegovi oceni “le blažijo bolečino, ne zdravijo. Zdravilo je odprtje Hormuške ožine.” Analitik Marko Papic ocenjuje za CNBC, da bo svet sredi aprila dosegel “naftni prepad”, ko se bodo učinki zalog in začasnih izjem od sankcij izčrpali. Steve Hanke, ekonomist z univerze Johns Hopkins, opozarja, da svet trenutno zgolj troši zaloge nafte, in da bodo cene poskočile šele, ko se bodo te izčrpale.

Financial Times v nedeljskem komentarju trdi, da so vlade in centralne banke tokrat brez streliva. ECB je marca odložila znižanje obrestnih mer in dvignila napoved inflacije za evrsko območje na 2,6 odstotka. Nekdanja ameriška finančna ministrica Janet Yellen je za CNBC dejala, da iranska kriza Zvezne rezerve “dodatno zadržuje pri znižanju obrestnih mer.” Thierry Wizman, strateg pri Macquarie Group, je za Axios zapisal, da bodo centralne banke ostale “jastrebovske, dokler bodo trajale inflacijske posledice vojne.” Rob Subbaraman, vodja globalnih makro raziskav pri Nomuri, je za CNBC opozoril, da bi se ob zaostrenju “inflacijski šok lahko hitro spremenil v šok rasti z uničenjem povpraševanja in odprto stagflacijo.”

Jeff Currie, glavni strateg za energijo pri Carlyle Group, je za Bloomberg dejal, da bi svet ob trajni zapori ožine lahko izgubil od pet do deset milijonov sodčkov dnevnega povpraševanja, “z učinkom, primerljivim s sedemdesetimi leti.” Bloomberg ocenjuje, da bi nafta pri 170 dolarjih za sodček sprožila stagflacijski šok z dosegom od monetarne politike do ameriških vmesnih volitev. Če ožina ostane zaprta, bi cena lahko dosegla 200 dolarjev.

Posledice so že vidne. AirAsia X je v ponedeljek napovedala dvig cen kart in zmanjšanje letov, poroča Reuters. Filipini so uvedli štiridnevni delovni teden. IEA državam priporoča delo od doma in znižanje omejitev hitrosti. “Energetski prehod se dogaja zdaj, prisilno in boleče,” je dejal Currie.