Nafta nad 101 dolarjem in ZEW minus 58,8 točke, borze pa vseeno rastejo

Wall Street je v torek drugič zapored zaključil v zelenem, nafta Brent je znova presegla 101 dolar za sodček, indeks nemškega investitorskega zaupanja ZEW pa je zgrmel za 58,8 točke, kar je tretji najgloblji mesečni padec v 35-letni zgodovini kazalnika. Optimizem glede dobičkov tehnoloških velikanov in zaskrbljenost zaradi dražjih energentov vlečejo borze v nasprotne smeri.

S&P 500 je dan končal 0,25 odstotka višje, pri 6.716,09 točke. Nasdaq Composite je pridobil 0,47 odstotka na 22.479,53, Dow Jones pa je dodal zgolj 0,1 odstotka in obstal pri 46.993,26 točke. Največji zmagovalec med ameriškimi indeksi je bil Russell 2000 z 0,67-odstotno rastjo, saj so male kapitalizacije, manj izpostavljene globalnim dobavnim verigam, pritegnile svež kapital.

Na evropskem parketu je panjevropski STOXX 600 napredoval za 0,6 odstotka. Komunalne storitve, zavarovalnice, telekomunikacije in naftne delnice so vodile rast, medtem ko so tehnološke in industrijske vrednostnice zaostajale. Frankfurtski DAX 40 je sejo zaključil 0,69 odstotka višje, pri 23.727 točkah, londonski FTSE 100 pa je zrasel za 0,9 odstotka. Pariški CAC 40 je ostal praktično nespremenjen, tik pod 7.900 točkami, potem ko je med sejo na kratko presegel psihološko mejo 8.000.

Nemška raziskovalna ustanova ZEW je v torek objavila, da je njen indeks ekonomskega razpoloženja marca strmoglavil z 58,3 na minus 0,5 točke. Trgi so pričakovali znižanje na 39, najslabša napoved analitikov je predvidevala 30. Po besedah predsednika inštituta Achima Wambacha se je “indikator ZEW zrušil”, ker “zaostrovanje na Bližnjem vzhodu žene cene energentov navzgor in povečuje inflacijski pritisk”. Padec je po velikosti primerljiv le z dvema iz novejše zgodovine – aprilskim 2025, ko je Washington napovedal nove carine, in marčevskim 2022, ob ruskem napadu na Ukrajino. Okoli 80 odstotkov anketiranih finančnih strokovnjakov zdaj pričakuje krepitev inflacijskih pritiskov v Nemčiji in evrskem območju.

Borze so pesimizem ZEW vseeno prezrle. ZEW meri razpoloženje finančnih analitikov za prihodnjih šest mesecev, ne trenutnega stanja, indeks dejanskega gospodarskega položaja pa se je marca celo izboljšal za 3 točke, na minus 62,9. Evropski vlagatelji stavijo, da bo Evropska centralna banka, ki se prav ta teden sestaja v Frankfurtu, obrestne mere pustila pri miru in ohranila prostor za morebitno ukrepanje pozneje, če se bo energetska kriza zaostrila.

Nvidia je na letni konferenci GTC napovedala, da pričakuje za bilijon dolarjev naročil za platformi Blackwell in Vera Rubin do leta 2027, kar je dvakrat več od lanskih projekcij. Letalski prevoznik Delta Air Lines je zvišal napoved prihodkov v prvem četrtletju na visoko enomestno rast, saj so potniki pohiteli z rezervacijami pred pričakovanim dvigom cen goriva. Qualcomm je naznanil 20-milijardni program odkupa lastnih delnic in zvišanje dividende. Farmacevtska družba Eli Lilly je medtem padla za skoraj 6 odstotkov, ko jo je HSBC znižal na “zmanjšaj” in oklestil napovedi za segment zdravil proti debelosti.

Referenčna cena Brent je v torek ob zaprtju dosegla 101,66 dolarja za sodček, 1,5 odstotka več kot dan prej. Med sejo je cena narasla tudi do 4 odstotke. Ameriška referenca WTI se je umirila tik nad 96 dolarji. Kot poroča Bloomberg, se trg prebija navzgor, ker ostajajo “mešana sporočila” iz Washingtona glede trajanja konflikta. Analitik MST Marquee Saul Kavonic je za CNBC pojasnil, da se trg osredotoča na poteze na terenu, ki se “še vedno zaostrujejo”, in ne na izjave politikov.

V sredo zjutraj se nafta Brent giblje med 100,75 in 103,21 dolarja za sodček. Ameriška agencija za energetske informacije (EIA) v svojem marčevskem poročilu ocenjuje, da bo Brent ostal nad 95 dolarji v naslednjih dveh mesecih, nato pa padel pod 80 dolarjev v tretjem četrtletju leta, če se bo konflikt umiril. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je marca poročala, da je vojna na Bližnjem vzhodu povzročila “največjo motnjo oskrbe v zgodovini globalnega naftnega trga”, tokovi skozi Hormuško ožino so se z okoli 20 milijonov sodčkov dnevno zmanjšali na kapljice. Zalivske države so proizvodnjo že omejile za vsaj 10 milijonov sodčkov dnevno.

Evropski plin TTF se danes zjutraj trguje pri okoli 51,5 evra za megavatno uro, kar je skoraj dvakrat več kot konec februarja, ko je znašal okoli 32 evrov. Cena plina je poskočila po napadu na katarski kompleks Ras Laffan v začetku marca, ki je prisilil QatarEnergy k zaustavitvi proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina. Evropska skladišča so po podatkih platforme AGSI+ napolnjena le 29-odstotno, 20 odstotnih točk manj kot ob istem času lani.

Zlato se v sredo giblje tik pod 5.000 dolarji za unčo, pri 4.986 dolarjih. V januarju je plemenita kovina dosegla zgodovinski vrh pri 5.595 dolarjih, nato pa ob okrepitvi dolarja in dvigajočih se donosih obveznic izgubila več kot 10 odstotkov. Baker se trguje pri 5,76 dolarja za funt, 13 odstotkov nad lansko ravnjo. Indeks strahu VIX je v torek padel za 5 odstotkov na 22,17, donos desetletne ameriške državne obveznice pa se je znižal za 6,5 bazične točke, na 4,22 odstotka.

Ameriška centralna banka Federal Reserve bo danes ob 20. uri po srednjeevropskem času objavila odločitev o obrestnih merah, pol ure pozneje pa sledi tiskovna konferenca predsednika Jeromea Powella. Po podatkih orodja CME FedWatch trg z 99-odstotno verjetnostjo pričakuje, da bo Fed obrestno mero pustil nespremenjeno v razponu 3,5 do 3,75 odstotka. Trgi bodo spremljali četrtletne projekcije odbora, tako imenovani pikčasti grafikon, ki bo prvič v letu 2026 pokazal, kje člani odbora vidijo obrestne mere ob koncu leta.

Pričakovanja o zniževanju obrestnih mer so se od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu korenito spremenila. Pred tremi tedni je trg stavil na junijsko znižanje, zdaj ne pričakuje nobenega premika pred oktobrom ali celo decembrom. Glavni makroekonomist Apollo Global Management Torsten Slok je za CNBC dejal, da bo Fed “verjetno zaskrbljen predvsem glede inflacijske strani svojega dvojnega mandata”, potem ko je jedrni indeks osebne potrošnje (PCE) januarja dosegel 3,1 odstotka na letni ravni, kar je že pred naftnim šokom kazalo v napačno smer glede na 2-odstotni cilj banke.

Marčevska anketa Bank of America med globalnimi upravljavci skladov je v torek pokazala, da so skrbi glede svetovne rasti in naraščajoče inflacije na najvišji ravni v zadnjih mesecih. Upravljavci kopičijo gotovino.

Powell bo v predzadnjem nastopu kot predsednik Feda moral nakazati, ali centralna banka energetski šok obravnava kot prehoden pojav ali pa priznava, da je okno za znižanje obrestnih mer v letu 2026 zaprto. Od odgovora je odvisno, koliko prostora bodo borze še našle za okrevanje.