Nafta nad 140 dolarjev za sod potisne Evropo v recesijo, pri 200 se zruši globalni sistem

Pred tremi tedni je iranski vojaški govornik svetu sporočil, naj se pripravi na nafto po 200 dolarjev za sod. Trgi so to sprva zavrnili kot propagando. Goldman Sachs tega ne zavrača več. Analitiki ameriške investicijske banke v zapiski za stranke navajajo, da bi cena nafte Brent verjetno presegla dosedanji rekord, če bi pretok skozi Hormuško ožino ostal na nizki ravni 60 dni in bi se bližnjevzhodna proizvodnja trajno znižala za dva milijona sodov dnevno. Dosedanji rekord, 147,50 dolarja za sod iz julija 2008, v današnjih dolarjih ustreza okrog 224 dolarjem.

Nafta Brent se od začetka spopadov giblje nad 100 dolarji in je v začetku marca dosegla skoraj 120 dolarjev. Regionalni referenčni ceni za omanski in dubajski tip surove nafte sta po podatkih singapurske analitične družbe Vanda Insights že prebili 150 dolarjev. Goldman Sachs je sedanjo motnjo naftne oskrbe ocenil kot največjo v zgodovini, večjo od arabskega embarga leta 1973 in zalivske vojne leta 1990, merjeno po takojšnjem vplivu na fizične tokove nafte.

Oxford Economics je s simulacijo preveril, koliko gospodarstvo prenese. Pri 100 dolarjih za sod, vzdrževanih dva meseca, bi bila svetovna rast nižja za nekaj desetink odstotne točke, a do recesije ne bi prišlo. Pri 140 dolarjih za sod pa bi evrsko območje, Združeno kraljestvo in Japonska že zdrsnili v blago recesijo. Ameriško gospodarstvo bi se po besedah avtorjev poročila Ryana Sweeta in Bena Maya “praktično ustavilo”, nezaposlenost bi zrasla. Svetovni BDP bi bil do konca leta 2026 nižji za 0,7 odstotka, svetovna inflacija pa bi dosegla vrh pri 5,8 odstotka.

Mednarodni denarni sklad izračunava, da vsako 10-odstotno zvišanje cene nafte, ki traja eno leto, zviša svetovno inflacijo za 0,4 odstotne točke in zniža globalno rast za 0,15 odstotne točke. Nafta je pred izbruhom krize stala okrog 65 dolarjev. Pri 200 dolarjih za sod bi bila trikrat dražja, kumulativni inflacijski učinek bi presegel dve odstotni točki, večina razvitih gospodarstev pa bi zdrsnila v krčenje.

Adi Imsirovic z Univerze v Oxfordu je za Al Jazeero ocenil, da bi nafta pri 200 dolarjih delovala kot “močna zapora za svetovno gospodarstvo”. Poleg goriv bi po njegovi oceni primanjkovalo tudi gnojil, plastike in drugih materialov na naftni osnovi. Na CNBC je glavni strateg londonske Longview Economics Chris Watling dejal, da ga cena 200 ali celo 250 dolarjev za sod ne bi presenetila, saj cene surovin v obdobju pomanjkanja ponudbe ne rastejo linearno, temveč eksplozivno. Analitična hiša Wood Mackenzie je za stranke zapisala, da 200 dolarjev za sod v letu 2026 “ni zunaj okvirov mogočega”.

Vsaka cena pa ima tudi zgornjo mejo, nad katero potrošniki in podjetja preprosto prenehajo kupovati gorivo, ker si ga ne morejo več privoščiti. Te meje nihče ne pozna, je za Al Jazeero priznal Bob McNally, predsednik washingtonske Rapidan Energy, a dodal, da je verjetno višja od dosedanjega rekorda pri 147 dolarjih. Mednarodna agencija za energijo je že sprostila 400 milijonov sodov nafte iz strateških zalog 32 članic, največje usklajeno posredovanje v svoji zgodovini. Direktor agencije Fatih Birol je opozoril, da je ta ukrep nujen, a da je za vrnitev stabilnosti na trg odločilen ponovni pretok nafte skozi Hormuško ožino.

Koliko dolgo bo ožina zaprta in kako hitro se bo po ponovnem odprtju obnovila infrastruktura, ne ve niti Washington niti Teheran. Katarska državna družba QatarEnergy je po poročanju CNN sporočila, da so raketni napadi na obrat Ras Laffan, največji terminal za utekočinjeni plin na svetu, zmanjšali katarsko izvozno zmogljivost za 17 odstotkov in da bo popravilo trajalo do pet let. Goldman Sachs v osnovnem scenariju pričakuje, da se bodo tokovi nafte od aprila postopno obnavljali in da bo cena Brenta do konca leta 2026 padla v območje 70 dolarjev. A v primeru podaljšane zapore bi po njihovi oceni cena presegla vse dosedanje rekorde.