Nafta nad 77 dolarjev, zlato pri 5.300 dolarjih in borzni indeksi v rdečem po zaostritvah v Perzijskem zalivu

Cena nafte Brent je v ponedeljkovem azijskem trgovanju poskočila za 13 odstotkov in dosegla najvišjo raven od januarja 2025, preden se je umirila pri 77 dolarjih za sod, šest odstotkov nad petkovim zaključkom. Ameriška referenčna nafta WTI je presegla 70 dolarjev. Takega dnevnega skoka, navaja Bloomberg, finančni trgi niso beležili od leta 2022.

Trgi so odreagirali na stanje v Hormuzki ožini, ki se je čez vikend korenito spremenilo. Tankerski promet skozi to točko, prek katere teče petina svetovne pomorske trgovine z nafto, je v veliki meri obstal. Ladjarji, zavarovalnice in trgovci s surovinami so prenehali pošiljati tovore, čeprav formalne iranske blokade ni. Kot poroča Reuters, plovila v ožini prejemajo radijska sporočila Iranske revolucionarne garde, da je prehod prepovedan. Iran je v nedeljo sporočil, da ožine ne namerava zapreti, a ladjarjev to ni prepričalo. Nemški Hapag-Lloyd je ustavil vse tranzite skozi ožino do nadaljnjega, danski Maersk preusmerja ladje okoli Rta dobrega upanja, francoski CMA CGM pa je vsem plovilom v Zalivu naročil, naj poiščejo zavetje.

Osem ključnih članic skupine OPEC+ se je v nedeljo dogovorilo o povečanju črpanja za 206.000 sodov dnevno od aprila, kar presega pričakovanih 137.000 sodov. Odločitev, o kateri je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je neposredna posledica dogajanja v Perzijskem zalivu. Po navedbah Reutersa je skupina razpravljala o scenarijih v razponu od 137.000 do 548.000 sodov dnevno. Savdska Arabija je po istih virih že pred vikendom povečala proizvodnjo in izvoz v pričakovanju motenj. S tem so članice na papirju obnovile 73 odstotkov od 3,85 milijona sodov dnevno zaustavljene proizvodnje. Naslednji sestanek osmih držav je 5. aprila.

A povečanje črpanja ne pomeni veliko, če nafta ne more zapustiti Zaliva. Skozi Hormuzko ožino je lani dnevno potovalo 16,7 milijona sodov surove nafte in kondenzata, navaja Bloomberg. Analitiki UBS v nedeljski analizi za stranke ocenjujejo, da bi ob daljši motnji cena Brent lahko presegla 120 dolarjev za sod. Oxford Economics je zmernejši: medtem ko je ožina motena, pričakuje ceno okoli 84 dolarjev, v drugem četrtletju pa povprečje 79 dolarjev, kar je 13 dolarjev nad njihovo prvotno napovedjo. Anketa Reutersa med 34 analitiki, objavljena še pred zaostritvijo, je napoved za Brent za leto 2026 zvišala na 63,85 dolarja. Ponedeljkova cena je to številko presegla za 13 dolarjev.

Zlato je ob odprtju azijskih borz doseglo 5.296 dolarjev za trojsko unčo, 102 dolarja več od petkovega zaključka. S tem je vknjižilo sedmi zaporedni mesec rasti, najdaljši niz v več kot desetletju. Od začetka leta je pridobilo 22 odstotkov, od januarskih 4.300 dolarjev na več kot 5.300. Ole Hansen iz banke Saxo Bank je v komentarju za Reuters zapisal, da ne bi bil presenečen nad novim rekordom, ki bi presegel januarski vrh pri 5.594 dolarjih. Bank of America napoveduje 6.000 dolarjev v naslednjih 12 mesecih. Tudi srebro se giblje nad 93 dolarji za unčo in se po mnenju nekaterih analitikov približuje psihološki meji sto dolarjev.

Delniški indeksi so se obrnili navzdol. Terminske pogodbe na Dow Jones so v nedeljo zvečer padle za več kot 500 točk oziroma odstotek, S&P 500 je izgubil odstotek, Nasdaq 100 še več. Indeks volatilnosti VIX je skočil za skoraj sedem odstotkov na 19,86 točke. Kot poroča CNBC, analitiki Standard Chartered opozarjajo, da so trgi premijo za geopolitično tveganje dolgo podcenjevali. Ben Emons iz družbe FedWatch Advisors meni, da je izid nepredvidljiv: sprememba režima v Teheranu bi lahko odpravila jedrsko grožnjo in sprostila trge, a če se konflikt zavleče, bo umik od tveganja dolgotrajen.

Naftna kriza ogroža tudi dobavo utekočinjenega zemeljskega plina. Katar, eden največjih izvoznikov na svetu, pošilja tovore prek iste ožine. Po podatkih analitičarke družbe Kpler Laure Page se 14 tankerjev z UZP v ožini in njeni okolici že upočasnjuje ali obrača. Evropska referenčna cena TTF je konec februarja nihala med 30 in 35 evri za megavatno uro, skladišča plina v EU pa so napolnjena le 30,6-odstotno. Pred letom je bila ta številka 40,5 odstotka. Nemška skladišča so pri 20,7, francoska pri 21,1 odstotka. Vsaka dodatna motnja dobave bi Evropo prizadela bolj kot lani.

Slovenija bo ponedeljkov skok občutila najprej na bencinskih servisih. Regulirane cene goriv, nazadnje določene 24. februarja, veljajo do 9. marca. Liter 95-oktanskega bencina stane 1,436 evra, liter dizla 1,465 evra, liter kurilnega olja 1,071 evra. Modelske cene, ki jih ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izračunava na podlagi 14-dnevnih povprečij na svetovnem trgu, bodo ob naslednjem prilagajanju že odražale dvig cen surove nafte. Po ocenah ministrstva bi brez regulacije liter bencina že danes stal 1,516 evra. Če Brent vztraja nad 75 dolarji, bo podražitev 10. marca precejšnja. Dražja energija z zamikom dviguje stroške prevoza, hrane in industrijske proizvodnje, slovensko gospodarstvo pa je kot neto uvoznik energije na ta nihanja izpostavljeno bolj od večine zahodnoevropskih držav. Sredi volilne kampanje bi vlada pod pritiskom utegnila poseči po znižanju trošarin, kot je to storila že nekajkrat v zadnjih letih.

Na Ljubljanski borzi indeks SBITOP ostaja razmeroma izoliran od neposrednih učinkov bližnjevzhodnega konflikta, a globalni premiki kapitala v zlato, državne obveznice in švicarski frank dolgoročno vplivajo tudi na manjše trge. Energetsko intenzivna podjetja, od Petrola do predelovalne industrije, bodo dvig stroškov občutila prva in najmočneje. Če se promet skozi Hormuzko ožino ne obnovi, analitiki ne izključujejo naftnega šoka, primerljivega s tistimi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.