Nafta najdražja od poletja 2024, Dow Jones v enem dnevu izbrisal vse dobičke leta 2026

Zahodnoteksaška nafta je v četrtek poskočila za 8,5 odstotka, na 81 dolarjev za sod, kar je po navedbah CNN največji enodnevni skok te surovine od maja 2020. Mednarodni benchmark Brent je pridobil dobrih 5 odstotkov in se ustavil pri 85,41 dolarja, na najvišji ravni od poletja 2024. Tedenski prirast je bil za WTI višji od 20 odstotkov in za Brent okrog 17 odstotkov, kar Yahoo Finance uvršča med največje tedenske skoke za naftne trge od leta 2022. Dow Jones Industrial Average je istega dne izgubil 785 točk oziroma 1,6 odstotka in se spustil na 47.955 točk, s čimer je zbrisal vse letošnje dobičke.

Skok nafte je takoj premaknil trge obveznic in obrestna pričakovanja. Zahtevana donosnost ameriških desetletnih zakladnic je narasla za 6,6 bazičnih točk, na 4,15 odstotka. Verjetnost znižanja obrestnih mer do junijskega zasedanja Fed je po instrumentu CME FedWatch padla pod 33 odstotkov, trgi pa so odložili pričakovanje prvega reza na september. Dan Coatsworth, vodja tržnih analiz pri britanskem investicijskem posredniku AJ Bell, je v četrtkovi opombi ocenil, da vlagatelji ne morejo enotno presoditi, ali so pred vztrajno energetsko krizo ali le pred kratkotrajnim, ostrim šokom.

Največ so izgubila podjetja, izpostavljena motnjam dobavnih verig in rasti stroškov. Goldman Sachs je zdrsnil za 3,7 odstotka, Caterpillar za dobrih 4 odstotke, GE Aerospace pa za 3,4 odstotka. Nasdaq Composite je padel za 0,26 odstotka, na 22.749 točk, S&P 500 pa za 0,56 odstotka, na 6.831 točk. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je izgubil 1,9 odstotka. Edini sektor z dobičkom na celotnem trgu je bil energetski, ki je pridobil 0,4 odstotka. Indeks volatilnosti VIX je poskočil za 12 odstotkov in se ustavil pri 23,75 točke.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je dan zaključil z 1,3-odstotnim padcem in v celoti izbrisal sredin prirast, ki je bil po navedbah Reutersa najboljši po treh mesecih. Nemški DAX 40 je zdrsnil za 1,6 odstotka, španski IBEX 35 za 1,4 odstotka. Med posamičnimi vrednostnicami izstopa paradoks obrambnega sektorja; Rolls-Royce in Rheinmetall sta izgubila po dobrih 5 odstotkov, Siemens Energy kar 6 odstotkov, celoten indeks letalske in obrambne industrije pa je po navedbah Reutersa zabeležil največji enodnevni padec od aprila. Obrambne delnice, ki so v prvih dneh napetosti na Bližnjem vzhodu prevzemale vlogo stabilizatorjev, so se v splošnem umiku od tveganja znašle v enakem položaju kot vse ostale. Deutsche Post je po razočarajočih napovedih dobička za leto 2026 padel za skoraj 4 odstotke, Banco Santander in UniCredit sta izgubila 1,7 oziroma 1,6 odstotka.

Dolarjev indeks DXY je v tednu pridobil 1,5 odstotka. Zlato je pod pritiskom okrepljene valute v četrtek izgubilo približno 1 odstotek in se vrnilo pod 5.100 dolarjev za unčo.

V petkovem zgodnjem jutru je nafta del četrtkovega skoka oddala; Brent se je odprl pri 82,54 dolarja, WTI pri 75,93 dolarja, potem ko je Trumpova administracija po poročanju Reutersa nakazala, da preučuje ukrepe za zajezitev rasti cen energentov. Trgi ta petek čakajo na februarsko poročilo o zaposlenosti zunaj kmetijstva, ki bo vsaj za kratek čas preusmerilo pozornost s pretoka skozi Hormuško ožino na merilo odpornosti ameriškega trga dela.