Po skoraj sto dneh prekinitve je po hrvaškem Jadranskem naftovodu (Janaf) proti rafineriji v Pančevu znova stekla surova nafta. Dobava, ki je bila ustavljena oktobra lani zaradi ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), pomeni pomembno olajšanje za srbski energetski sistem, hkrati pa odpira nova vprašanja glede prihodnjega lastništva in nadzora nad eno ključnih energetskih družb v državi.
Janaf je dotok nafte prekinil 9. oktobra, ko so začele veljati sankcije ZDA proti NIS zaradi večinskega ruskega lastništva. Ker Janaf pokriva približno 95 odstotkov potreb srbskega trga po surovi nafti, je morala rafinerija v Pančevu po prekinitvi dobav ustaviti proizvodnjo. Srbija se je tako znašla v položaju, ko je bila njena oskrba z gorivi močno omejena, razmere pa so bile še posebej občutljive v zimskem obdobju.
Po potrditvi srbskih oblasti je surova nafta v noči na torek znova stekla proti Pančevu. Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je napovedala, da bo v tem tednu prek Janafa priteklo približno 85.000 ton nafte, v prihodnjem tednu pa še dodatnih 35.000 do 45.000 ton. Rafinerija naj bi začela obratovati do konca tedna, prvi dizel iz Pančeva pa naj bi se na trgu pojavil konec januarja.
Ponovni zagon dobav pomeni kratkoročno stabilizacijo trga, vendar ne razrešuje ključnega problema, ki je lastniška struktura NIS in njenega vpliva na energetsko varnost Srbije. Družba je namreč pod ameriškimi sankcijami zaradi večinskega ruskega lastništva. Gazprom Neft in Gazprom skupaj obvladujeta nekaj več kot 56 odstotkov delnic, srbska država ima 29,9-odstotni delež, preostanek pa je razpršen med male delničarje in zaposlene.
Lastništvo in dolgoročna energetska stabilnost države
V tem okviru so se v zadnjih tednih okrepile govorice o morebitnem vstopu madžarskega energetskega velikana Mol v lastništvo NIS. Pogajanja o odkupu ruskega deleža potekajo, postopek pa naj bi bil zaključen do 23. januarja, ko se NIS izteče posebno dovoljenje za poslovanje, ki ga je izdal ameriški urad za nadzor tujega premoženja. Srbija v teh pogovorih sodeluje kot strateški partner in si hkrati prizadeva povečati svoj lastniški delež.
Po besedah ministrice Đedović Handanović je interes države zaščititi strateške interese in zagotoviti večji nadzor nad delovanjem NIS. Srbija si želi kupiti še najmanj pet odstotkov delnic, s čimer bi se približala blokirnemu deležu in okrepila svoj vpliv na ključne odločitve v podjetju. To ni zgolj vprašanje lastništva, temveč dolgoročne energetske stabilnosti države.
Dogajanje okoli Janafa in NIS znova razkriva, kako ranljiv je energetski sistem držav, ki so močno odvisne od enega dobavnega koridorja in zapletene lastniške strukture. Čeprav je dotok nafte obnovljen, ostaja jasno, da gre za začasno rešitev. Dokler vprašanje sankcij, lastništva in upravljanja NIS ne bo sistemsko urejeno, bo vsaka motnja v mednarodnih odnosih znova predstavljala tveganje za oskrbo trga.
Preberite več:
Obisk madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, ki ga v Srbiji pričakujejo še ta teden, bo zato več kot zgolj diplomatski dogodek. Lahko bi pomenil korak k novi lastniški strukturi NIS in s tem tudi k drugačni energetski prihodnosti Srbije, ki bo bolj nadzorovana, a hkrati še vedno tesno prepletena z regionalnimi in geopolitičnimi interesi.
