Nafta pod 60 dolarjev, plin nad 39 evri po Trumpovem govoru v Davosu

Donald Trump je pred zbranimi direktorji in politiki v Davosu vetrnice oklical za “največjo prevaro v zgodovini”. Na drugi strani Atlantika so se menedžerji naložbenih skladov tiho pripravljali na nakupe.

Nafta Brent je v četrtek padla za 1,8 odstotka na 64,06 dolarja za sod. Ameriška WTI je izgubila 2,1 odstotka in pristala pri 59,36 dolarja. Evropske terminske pogodbe za zemeljski plin na vozlišču TTF so poskočile za več kot 12 odstotkov na 39 evrov za megavatno uro — najvišje od junija lani.

Nafto je potegnila navzdol Trumpova spravljiva drža do Grenlandije. Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je umaknil grožnje s carinami za osem evropskih držav in napovedal, da za prevzem arktičnega ozemlja ne bo uporabil sile. “Prišlo je do deflacije premije za tveganje, povezane z grenlandsko zmedo, in tudi iranska tveganja ponudbe so se zmanjšala,” je za Reuters zapisal Ole Hansen, glavni analitik za surovine pri Saxo Bank.

Pri plinu so cene poskočile zaradi bojazni, da bi Washington izvoz utekočinjenega zemeljskega plina uporabil kot orodje pritiska v sporu z Brusljem. Evropska unija je leta 2025 iz Združenih držav uvozila 27 odstotkov vsega plina in UZP — v primerjavi s šestimi odstotki leta 2021, preden je vojna v Ukrajini prekinila ruske dobave. Evropsko skladiščenje plina je padlo na približno 49 odstotkov zmogljivosti, kar je pod 60 odstotki ob istem času lani. Rezerve v Nemčiji so pri 42,8, v Franciji pri 42,4, na Nizozemskem pri 36,2 odstotka.

Trump je v več kot uro dolgem govoru obnovljive vire energije označil za “Green New Scam”. “Vetrnice povsod, uničujejo vašo zemljo. Vsakič, ko se zavrtijo, izgubite tisoč dolarjev,” je dejal. “Z energijo bi morali služiti, ne izgubljati. Neumni ljudje jih kupujejo.”

Izpostavil je Nemčijo, ki naj bi proizvajala 22 odstotkov manj elektrike kot leta 2017 in imela 64 odstotkov višje cene. Za Združeno kraljestvo je trdil, da proizvaja le tretjino vse energije v primerjavi z letom 1999 ter da sedi “na vrhu Severnega morja, enega največjih rezervoarjev na svetu, pa ga ne uporablja”.

Ekipa Euronews je v preverjanju dejstev opozorila, da je bil glavni vzrok za skok nemških cen elektrike v letih 2022 in 2023 propad ruskih dobav plina po invaziji na Ukrajino, ne pa prehod na obnovljive vire. Guy Prince iz londonskega centra za analizo Carbon Tracker je Trumpove trditve o Severnem morju zavrnil: “Združeno kraljestvo je že izčrpalo približno 94 odstotkov ekonomsko izkoristljivih zalog nafte v Severnem morju. Kumulativna proizvodnja do danes znaša približno 48 milijard sodov, preostalo pa je le še 2,9 milijarde sodov verjetnih rezerv.”

Andrew Forrest, ustanovitelj avstralskega rudarskega velikana Fortescue, je za CNBC izjavil: “Združene države so šle na polno za fosilna goriva in poskrbele, da se vsakdo, ki gre za obnovljive vire, počuti, kot da je ‘woke’, kot da ne skrbi za delničarje. Pošteno, tukaj sem, da povem vsemu Davosu, da to ni res.” Fortescue je četrti največji proizvajalec železove rude na svetu. Forrest ga je zavezal k opustitvi fosilnih goriv v avstralskih operacijah do konca desetletja. “Kitajska je pametno stavila na vsakega konja v dirki. Trend obnovljive energije požira fosilna goriva za kosilo,” je dodal.

Direktor zavarovalnice Allianz Oliver Bäte je dejal za CNBC: “To je odklon, da kratkoročno usmerjeni ljudje to govorijo. Vzornik je Kitajska. Oni bodo vodilni tako pri obnovljivih virih kot pri stroških energije.” Nato je v živo preklet: “Ne poskušajmo reči, da moramo vse doseči do 2035 — bulls—. V našem podjetju smo zmanjšali porabo energije za več kot 40 odstotkov. Da se da narediti, samo naj ne bo religija.”

Komisar Evropske unije za podnebje Wopke Hoekstra je priznal, da obstajajo “žepi” večjega skepticizma, a dodal: “Kruta resnica je, da fiziki vsega tega planeta ni mar, ali o tem govorimo ali ne. Edino, kar šteje, je, koliko CO2 črpamo v zrak in koliko ekonomske škode to povzroča našim družbam.”

Trump je trdil, da Kitajska proizvaja “skoraj vse” svetovne vetrne turbine, a da v državi ni opazil nobenih vetrnih parkov. “Ste kdaj pomislili na to?” je vprašal občinstvo. Kitajsko zunanje ministrstvo je odgovorilo naslednji dan. Tiskovni predstavnik Guo Jiakun je dejal: “Kitajska prizadevanja za spopadanje s podnebnimi spremembami in spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije po svetu so očitna vsem.”

Po podatkih energetskega inštituta Ember je Kitajska leta 2024 proizvedla 997 teravatnih ur vetrne energije — 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje in več kot dvakrat toliko kot Združene države. V Kitajski stoji največja vetrna elektrarna na svetu. Park Gansu v puščavski regiji zahodnega Gansuja sestavlja več kot 7000 turbin in je viden iz vesolja. Aprila lani sta veter in sonce skupaj prvič proizvedla več kot četrtino vse kitajske elektrike. Po podatkih Global Energy Monitor ima Kitajska v gradnji 180 gigavatov sončnih in 159 gigavatov vetrnih zmogljivosti — skoraj dvakrat toliko kot ves preostali svet skupaj.

Ameriška agencija za energetske informacije napoveduje, da bo povprečna cena nafte Brent leta 2026 znašala 56 dolarjev za sod, leta 2027 pa 54 dolarjev — pod povprečjem 69 dolarjev leta 2025. Goldman Sachs vidi Brent pri 56 in WTI pri 52 dolarjih, JPMorgan pa Brent pri 58 in WTI pri 54 dolarjih. “Ob tveganju, da mlatim zelo mrtvega konja, je naše sporočilo trgu od junija 2023 dosledno,” so zapisali strategi JPMorgan. “Medtem ko je povpraševanje stabilno, je ponudba preprosto preobilna.”

V Evropski uniji sta sonce in veter leta 2025 prvič presegla delež fosilnih goriv v proizvodnji elektrike, je sporočil Ember. Obnovljivi viri so prispevali 48 odstotkov vse proizvodnje, fosilna goriva pa so padla na 9,2 odstotka.

Slovenija ostaja med trinajstimi državami EU, kjer fosilna goriva še prevladujejo, a se hitro približuje prelomnici. V novembru lani je proizvodnja iz sonca in vetra v državi poskočila za 50 odstotkov glede na isto obdobje leto prej, medtem ko je termoelektrarna Šoštanj znižala proizvodnjo za 18 odstotkov. Ember ocenjuje, da so Slovenija, Grčija in Bolgarija “zelo blizu” prehodu. Hrvaška je lani prvič presegla prag, pri katerem obnovljivi viri pokrivajo več kot polovico porabe — 52,6 odstotka. Madžarska je postala evropska prvakinja sončne energije: v prvi polovici leta 2025 je sonce prispevalo skoraj 30 odstotkov vse elektrike.

“Premog je v svojem končnem zatonu. Lahko rečemo, da postaja zgodovina za EU,” je za Reuters dejala analitičarka Ember Malgorzata Petrović.

Aktivistka Greenpeace UK Lily-Rose Ellis je Trumpove izjave zavrnila: “Trumpovo znanje o nafti in plinu Severnega morja je majava kupa laži. Več nafte in plina iz britanskih polj ne bo znižalo naših računov za energijo niti za peni.”

Po poročanju Bloomberga so zasebni infrastrukturni vlagatelji v Združenih državah izkoristili nizke cene delnic obnovljivih podjetij za nakupe. Brookfield Asset Management je nedavno za 1,7 milijarde dolarjev kupil ameriško kopno poslovanje National Grid, kanadski pokojninski sklad CDPQ pa je za 10 milijard dolarjev prevzel Innergex Renewable Energy s 3,7 gigavata sončnih, vetrnih in vodnih zmogljivosti.

“Cene delnic v zadnjih letih niso šle dobro, a v realnem gospodarstvu čista energija cveti,” je za Bloomberg dejal Aniket Shah, vodja trajnostne strategije pri Jefferies. “Ko je sentiment okoli nečesa nizek, je dober čas za nakup.”

Alex Monk, upravljavec portfelja pri Schroders, je dodal: “Tudi med Trumpovim prvim mandatom se je sončna zmogljivost širila, ker je to imelo finančni smisel. To ostaja res danes.”

V Teksasu, največjem ameriškem proizvajalcu nafte, vetrne in sončne elektrarne proizvajajo več obnovljive elektrike kot katera koli druga zvezna država — skoraj dvakrat toliko kot Kalifornija.