Nafta poskočila nad 103 dolarje, ameriška mornarica danes začenja blokado iranskih pristanišč

Cena nafte Brent je v nedeljo zvečer poskočila za sedem odstotkov, na 103 dolarje za sod, ameriška surova nafta WTI pa za osem odstotkov, nad 104 dolarje, potem ko je predsednik Trump napovedal pomorsko blokado Hormuške ožine. Blokada, ki jo bo izvajala ameriška mornarica, se po sporočilu centralnega poveljstva (CENTCOM) formalno začne danes, ob 16. uri po srednjeevropskem času, in zadeva ves promet v iranska pristanišča in iz njih. Prehod ladij v neiranska pristanišča ne bo oviran, navaja NBC News. Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so padle za odstotek, Dow terminske za več kot 500 točk.

Trumpova napoved je prišla le ure po propadu mirovnih pogovorov v Islamabadu. Podpredsednik JD Vance, ki je vodil ameriško delegacijo skupaj s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, je po 21 urah pogajanj dejal, da Iran ni zagotovil “temeljne zaveze, da ne bo razvijal jedrskega orožja,” poroča Al Jazeera. Iranski zunanji minister Abbas Araghči je odgovoril, da je Iran prišel v dobri veri, a naletel na “maksimalizem, premikanje ciljev in blokado.”

Obe strani sta pred pogovori na mizo položili zelo različna izhodišča. Ameriška stran je predstavila 15-točkovni načrt, ki po poročanju AP vključuje razorožitev iranskega jedrskega programa, mehanizme nadzora in odprtje Hormuške ožine. Iranski 10-točkovni predlog zahteva nadzor nad ožino, odškodnino za škodo, ki so jo povzročili napadi, prenehanje izraelskih napadov na Libanon in konec vojskovanja proti iranskim zaveznikom, vključno s Hezbolahom. Noben od obeh predlogov ni bil sprejemljiv za drugo stran. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je dejal, da ZDA med pogovori niso pridobile zaupanja iranske vlade. Na napoved blokade je odgovoril z objavo zemljevida cen bencina na bencinskih črpalkah v okolici Bele hiše in zapisal: “Uživajte v sedanjih cenah. Z blokado boste kmalu pogrešali bencin po štiri do pet dolarjev.”

Trump je na omrežju Truth Social zapisal, da je ukazal tudi prestrezanje vseh plovil v mednarodnih vodah, ki so Iranu plačala cestnino za prehod. Ali Akbar Velajati, svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, je odgovoril, da “ključ do Hormuške ožine” ostaja v rokah Islamske republike. Nobena zavezniška država se blokadi zaenkrat ni pridružila. Velika Britanija je sporočila, da v njej ne bo sodelovala, in da skupaj s Francijo zbira koalicijo za zaščito svobode plovbe. Avstralski premier Anthony Albanese je dejal, da jih Washington o blokadi ni obvestil vnaprej.

Blokada je zasnovana kot gospodarski pritisk na Teheran, ne kot zapora plovne poti. Iran med šesttedensko vojno ni blokiral le zahodnih ladij, temveč je vzporedno omogočal izvoz lastne nafte, ki mu po ocenah prinaša od 1,5 do 1,7 milijona sodov dnevno, navaja OilPrice. Ameriška blokada namerava prav ta tok prekiniti. Robin Brooks z Brookings Institution ocenjuje, da lahko ZDA s prekinitvijo iranskega izvoza nafte implodirajo iransko gospodarstvo hitreje, kot bi to dosegli z vojaškimi udari. Kitajska, ki kupuje večino iranske nafte, bi bila po tej oceni prisiljena pritisniti na Teheran, da odpre ožino.

Vendar analitiki opozarjajo na tveganja. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v nedeljo zagrozila, da bo “ostro in odločno” ukrepala proti vsaki vojaški ladji, ki se približa ožini, poroča Fars News. Elias Haddad iz investicijske banke Brown Brothers Harriman ocenjuje, da je Trumpova blokada “pogajalska poteza za ponastavitev pogojev dostopa do ožine,” ne pa trajna zapora. JPMorgan obenem opozarja na časovno stisko; zadnji tanker, ki je prečkal ožino pred vojno 28. februarja, bo dosegel cilj okrog 20. aprila. Takrat bodo predvojne zaloge v dobavni verigi povsem izčrpane.

Karen Young z Univerze Columbia je za CNN ocenila, da bi lahko “minilo precej časa,” preden se cene nafte znižajo, saj je treba poleg odprtja ožine popraviti tudi poškodovane naftne zmogljivosti. Savdska Arabija je prejšnji teden sporočila, da so iranski napadi zmanjšali njeno proizvodnjo za 600.000 sodov dnevno. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo aprila ponudba še bolj omejena kot marca. Premirje formalno poteče 22. aprila. Nobena stran ni sporočila, ali se bodo pogajanja nadaljevala.