Nafta pridobiva po 4-odstotnem tedenskem padcu, Venezuela in Rusija v središču pozornosti

Cene nafte so v ponedeljek narasle in nadoknadile del prejšnjega tedna, ko sta referenčni ceni Brent in WTI izgubili več kot štiri odstotke vrednosti. Brent je ob 04.29 po srednjeevropskem času pridobil 0,54 odstotka in se je trgoval pri 61,45 dolarja za sod, medtem ko je ameriški WTI dosegel 57,75 dolarja, prav tako z 0,54-odstotno rastjo, poroča Reuters.

Trge skrbijo napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države so prejšnji teden zasegle tanker Skipper z 1,1 milijona sodčkov venezuelske surove nafte, kar je Caracas označil za piratstvo. Predsednik Donald Trump je dejanje potrdil in napovedal nadaljnje zasege. Venezuela vztraja, da gre za poskus plenjenja njenih energetskih virov. Južnoameriška država ima z več kot 300 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu in trenutno izvozi približno 749.000 sodčkov dnevno, od tega polovica odide na Kitajsko, navaja CNBC.

Vlagatelji spremljajo tudi mirovne pogovore med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo v Berlinu med petimi urami pogovorov z ameriškimi odposlanci ponudil opustitev težnje po članstvu v zvezi NATO. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je dejal, da je bil dosežen velik napredek, pogovori pa se nadaljujejo danes. Morebitni mirovni dogovor bi lahko povečal rusko ponudbo nafte, ki je trenutno pod zahodnimi sankcijami, piše Investing.com.

Na mednarodni naftni trg pritiska vse večji presežek ponudbe. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v decembrskem poročilu napoveduje presežek 3,84 milijona sodčkov dnevno v zadnjem četrtletju leta 2025, kar je sicer manj od novembrske napovedi 4,09 milijona sodčkov. Globalne zaloge so do oktobra dosegle štiriletni vrh pri 8,03 milijarde sodčkov. Nafta na vodi je od avgusta narasla za kar 213 milijonov sodčkov, saj sankcionirani sodčki težje najdejo kupce.

Agencija je nekoliko izboljšala napoved za rast globalnega povpraševanja v letih 2025 in 2026. Za letos pričakuje rast 830.000 sodčkov dnevno, za prihodnje leto pa 860.000 sodčkov dnevno. Na strani ponudbe se globalna proizvodnja nafte povečuje za tri milijone sodčkov dnevno v letu 2025 in nadaljnjih 2,4 milijona v letu 2026. Večino prirasta prispevajo proizvajalci zunaj združenja OPEC+ iz Amerike: ZDA, Brazilija, Kanada, Gvajana in Argentina.

Ruski izvoz nafte je v novembru upadel za približno 400.000 sodčkov dnevno na 6,9 milijona, ko so kupci ocenjevali posledice strožjih sankcij. Cena ruske mešanice Urals je strmoglavila za 8,2 dolarja na 43,52 dolarja za sod, kar je najnižja raven od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Ruski državni prihodki od nafte in plina bodo decembra po izračunih Reutersa verjetno upadli za skoraj polovico v primerjavi z lanskim letom na 410 milijard rubljev oziroma 5,12 milijarde dolarjev.

Ukrajina je v petek napadla rusko rafinerijo v Jaroslavlju severovzhodno od Moskve. Industrijski viri navajajo, da je obrat začasno ustavil proizvodnjo. Od konca novembra je Kijev izvedel več napadov na rusko naftno infrastrukturo, vključno s petimi napadi na tankerje iz sive flote.

Investicijska banka JPMorgan je v sobotni raziskovalni zapiski opozorila, da se bodo presežki ponudbe v letih 2025 do 2027 še poglabljali, saj bo globalna ponudba naraščala trikrat hitreje od povpraševanja. Ameriški urad za energetske informacije (EIA) v decembrski napovedi ocenjuje, da bo cena Brenta v prvem četrtletju 2026 padla na povprečno 55 dolarjev za sod in na tej ravni ostala do konca leta.

Analitik pri NLI Research Institute Tsuyoshi Ueno je za Reuters dejal, da mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino nihajo med optimizmom in previdnostjo, napetosti med Venezuelo in ZDA pa naraščajo in odpirajo vprašanje motenj v dobavi. Dodal je, da bi lahko cena WTI v začetku prihodnjega leta padla pod 55 dolarjev, če se geopolitična tveganja ne bodo bistveno povečala.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v petek v tajnosti zapustila državo in v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir. To še povečuje pritisk na predsednika Nicolása Madura po ameriškem zasegu tankerja.