Nafta proti 100 dolarjem in bencin nad 1,50 evra po napadu ZDA in Izraela na Iran

Naslednji obračun cen goriv v Sloveniji, predviden za 10. marec, bo prvič odrazil posledice vojne v Perzijskem zalivu. Liter bencina, ki danes stane 1,436 evra, bi po napovedih analitikov že kmalu presegel 1,50 evra. Poln 50-litrski rezervoar bi stal 75 evrov namesto sedanjih 72. Za gospodinjstva, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, bi tisoč litrov stalo 50 do 100 evrov več kot danes. In to je šele optimistični scenarij.

V soboto, 28. februarja, sta Združene države Amerike in Izrael napadli Iran. Ameriški predsednik Donald Trump je v videonagovoru na Truth Social napad opisal kot “obsežne bojne operacije” z namenom uničenja iranskega raketnega programa in jedrske infrastrukture. Izraelski obrambni minister Israel Katz je napad označil za “preventivnega”. Eksplozije so odjeknile v Teheranu, Isfahanu, Komu in Karaju. Iran je takoj odgovoril z balističnimi izstrelki proti Izraelu in ameriškim bazam v šestih državah Perzijskega zaliva. Jemenski Hutiji so napovedali nadaljevanje napadov na ladijski promet v Rdečem morju. Za razliko od junijskih napadov lani, ko sta ZDA in Izrael zadeli iranske jedrske objekte in se je napetost hitro polegla, tokrat ni znakov umirjanja.

Borzni trgi so bili ob napadu že zaprti. Referenčna nafta Brent je v petek končala pri 72,87 dolarja za sod, z 2,87-odstotno rastjo, ameriška lahka nafta WTI pa pri 67,02 dolarja. Obe pogodbi sta dosegli sedemmesečni vrh, še preden je padla prva bomba. Dejanski udarec bo viden v ponedeljek zjutraj.

Jorge León, vodja geopolitičnih analiz pri Rystad Energy, za Yahoo Finance ocenjuje, da bi brez umiritve čez vikend cene lahko poskočile za 10 do 20 dolarjev na sod. Vandana Hari, izvršna direktorica singapurskega Vanda Insights, pričakuje takojšnji skok na 80 dolarjev za sod, če bodo boji trajali do ponedeljka. Švicarska banka Lombard Odier gre še dlje: pri daljši motnji dobave skozi Hormuško ožino bi Brent lahko presegel 100 dolarjev.

Zakaj Hormuška ožina? Iran ni le četrti največji proizvajalec nafte v OPEC s 3,3 milijona sodov dnevno. Je tudi čuvaj morske poti, skozi katero vsak dan prepluje 20 milijonov sodov nafte, petina celotne svetovne porabe. Že v prvih minutah po napadu so po poročanju Reutersa največja naftna podjetja in trgovske hiše zaustavile pošiljke skozi ožino. Če bi Iran dejansko zaprl to pot ali napadel naftno infrastrukturo sosednjih držav, bi po oceni analitika Claytona Seigla iz washingtonskega CSIS z globalnega trga izpadel znaten del od 18 milijonov sodov dnevnega neiranskega izvoza iz Zaliva.

Za Evropo se ob nafti odpira še druga, nič manj pereča skrb: zemeljski plin. Nizozemska referenčna pogodba TTF je prejšnji teden poskočila za skupaj osem odstotkov na 32,60 evra za megavatno uro. Evropske zaloge plina so pri komaj 30 odstotkih kapacitete, ocenjuje nizozemska banka ING. Ob istem času lani so bile pri 70 odstotkih. Skozi Hormuško ožino potuje tudi petina svetovnih pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina, večinoma iz Katarja. Katar pokriva skoraj desetino evropskega uvoza LNG. Warren Patterson, vodja strategije surovin pri ING, je neposreden: če bi Iran oviral prehod tankerjev, bi bil globalni trg LNG v stiski, evropske cene plina pa bi odletele navzgor. Po ocenah londonskega inštituta IEEFA bi zaprtje ožine najbolj prizadelo Italijo, Belgijo in Poljsko, ki od Katarja dobivajo med 38 in 45 odstotkov svojega LNG.

Evropa je od leta 2022 zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Največji dobavitelj je Norveška z več kot 33 odstotki, sledijo ZDA z LNG. Toda vsaka motnja tankerskih poti podraži plin po celotni celini, dražji plin pa dvigne cene elektrike, ker plinske elektrarne v EU pogosto postavljajo mejno ceno na veleprodajnem trgu. Povezava je neposredna.

Sredi vsega tega raste zlato. Unča je v petek zaključila pri 5.226 dolarjih na newyorškem COMEX. Naslednji odpor je pri 5.300, a ob ponedeljkovem odprtju ga trg zlahka prebije, ocenjujejo analitiki. Bart Melek, vodja strategije surovin pri TD Securities, za CNBC pojasnjuje, da na ceno pritiskata dva dejavnika obenem: vojno tveganje in inflacijski učinek višje nafte ter ameriških carin. Banka Bank of America napoveduje 6.000 dolarjev za unčo v naslednjih 12 mesecih. V enem letu se je zlato podražilo za skoraj 96 odstotkov.

Naslednji dan po napadu, v nedeljo, se sestanejo ključni člani OPEC+. Po poročanju Bloomberga bodo Savdska Arabija, Rusija in šest drugih držav razmislile o večjem povečanju proizvodnje od načrtovanih 137.000 sodov dnevno. Savdska Arabija ima po podatkih Mednarodne agencije za energijo 1,8 milijona sodov dnevne rezervne kapacitete, Združeni arabski emirati pa po navedbah delegatov dodatni milijon. Amena Bakr, vodja raziskav OPEC+ pri analitičnem podjetju Kpler, za The National pojasnjuje, da bi skupina lahko odobrila večje povečanje, če bo dobava iz Zaliva ogrožena. A vse je odvisno od enega samega vprašanja: ali bo Hormuška ožina ostala odprta.

Alicia García-Herrero, glavna ekonomistka za azijsko-pacifiško regijo pri Natixis, za CNBC napoveduje, da bodo ob ponedeljkovem odprtju delniški trgi padli za en do dva odstotka, donosnosti ameriških obveznic se bodo znižale za pet do 10 bazičnih točk, nafta pa bo skočila za pet do 10 odstotkov. David Roche iz Quantum Strategy je bolj previden: pri kratki operaciji bo šok na trgih minljiv, toda pri večtedenskem poskusu spremembe režima se trgi ne bodo pobrali hitro.

Kaj vse to pomeni za Slovence pri blagajni in na bencinskem servisu? Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izračunava regulirane cene goriv vsaka dva tedna na podlagi gibanj na svetovnih trgih. Trenutno liter 95-oktanskega bencina stane 1,436 evra, dizel 1,465 evra, kurilno olje 1,071 evra. Brez vladne regulacije bi bil bencin že danes pri 1,52, dizel pa pri 1,55 evra. Če Brent trajno preskoči 80 dolarjev, se bodo regulirane cene zvišale za pet do 10 centov na liter. Slovenija uvozi praktično vso nafto in njene derivate. Med njo in dogajanji v Perzijskem zalivu ni nobene blazine.

Enako velja za plin in elektriko. Z letom 2026 cene elektrike za gospodinjstva niso več regulirane. Agencija za energijo je omejitve odpravila. To pomeni, da je slovenski trg bolj gol pred nihanji kot kadarkoli v zadnjih letih. Če se bo TTF ob zaostreni krizi občutno dvignil nad sedanjo raven 32 evrov, se bo to prelilo v višje mesečne račune za plin in posredno za elektriko.

Dva scenarija sta na mizi. Kratka, omejena operacija pomeni borzni skok in nato umiritev, kot smo videli junija lani. Daljša vojna pomeni dolgotrajno dražji bencin, dražje ogrevanje in dražjo elektriko. Razlika med enim in drugim scenarijem se za slovensko gospodinjstvo meri v stotinah evrov letno.