Nafta prvič po letu 2022 nad 100 dolarji, finančni ministri G7 danes na kriznem sestanku

Cena nafte Brent je v ponedeljek zjutraj poskočila za 20 odstotkov in prvič po ruskem napadu na Ukrajino prebila mejo 100 dolarjev za sodček, poroča Reuters. Terminske pogodbe za Brent so v azijskem trgovanju dosegle 110 dolarjev, ameriška referenčna nafta WTI pa se je gibala okoli 109 dolarjev. Od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja se je nafta podražila za več kot 50 odstotkov.

Francija, ki predseduje skupini G7, je za danes ob 14.30 po srednjeevropskem času sklicala videokonferenco finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih najrazvitejših gospodarstev, je sporočilo francosko finančno ministrstvo. Francoski finančni minister Roland Lescure je napovedal, da bodo udeleženci ocenili ekonomske posledice konflikta v Perzijskem zalivu in gibanje na trgih v zadnjem tednu.

Možnost usklajenega sproščanja strateških zalog nafte je ena od tem na mizi, a za zdaj prevladuje zadržanost. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v petek sporočila, da zalog ni treba sproščati, ker je na globalnem trgu dovolj nafte, poroča Bloomberg. Direktor IEA Fatih Birol je v Bruslju dejal, da so na trgu celo presežki, težava pa ni v pomanjkanju surove nafte, temveč v logistiki njenega transporta.

Washingtonska administracija za zdaj zavrača pozive k sprostitvi strateške naftne rezerve. Ameriška rezerva po podatkih Bloomberga obsega približno 415 milijonov sodčkov, kar je dobra polovica njene polne kapacitete 714 milijonov sodčkov. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je v nedeljo pozval predsednika Trumpa, naj takoj sprosti del rezerv, saj so se cene bencina v enem tednu zvišale za 43 centov na galono in dosegle najvišjo raven od leta 2024. Trump je pozive zavrnil z besedami, da bo trg ozdravil zelo hitro, kratkoročno zvišanje cen pa je označil za majhno ceno za varnost.

Tudi Evropska unija je po navedbah Bloomberga članicam sporočila, da za zdaj ni razlogov za sproščanje strateških zalog. Japonska, ki 95 odstotkov surove nafte uvaža z Bližnjega vzhoda, je v posebnem položaju, saj 70 odstotkov njenih dobav potuje skozi Hormuško ožino. Japonski rafinerji pritiskajo na vlado, da odpre dostop do strateških rezerv, a je minister za gospodarstvo Ryosei Akazawa v torek to zavrnil. Japonska razpolaga z zalogami za 254 dni porabe.

Hormuška ožina ostaja zaprta. Iranska Revolucionarna garda trdi, da imajo popoln nadzor nad plovno potjo, po kateri v normalnih razmerah potuje približno 20 odstotkov svetovne surove nafte in primerljiv delež utekočinjenega zemeljskega plina. Zavarovalnice so ukinile vojno kritje za plovila v ožini, ladjarji pa so ustavili prehode.

Blokada ožine že povzroča proizvodne ustavitve. Iraška proizvodnja iz južnih nahajališč je po poročanju Reutersa padla za 70 odstotkov, na 1,3 milijona sodčkov dnevno, ker država ne more izvažati prek ožine, skladišča pa so polna. Kuvajt je v soboto začel zmanjševati proizvodnjo in razglasil višjo silo na dobavah.

Analitiki Goldman Sachsa so, kot poroča Reuters, že prejšnji teden opozorili, da bo nafta presegla 100 dolarjev, če se ne pokažejo znaki rešitve. Ekonomist Frederik Ducrozet iz Picteta pričakuje, da bodo finančni ministri G7 po današnjem sestanku izdali skupno izjavo za pomiritev trgov. Pritiski znotraj G7 pa niso enotni. Ekonomist Guntram Wolff iz bruseljskega inštituta Bruegel opozarja, da imajo ZDA in Evropa razhajajočo se strategijo. Washington si po njegovem želi okrepiti prevlado na globalnih trgih fosilnih goriv, kar ustvarja napetost z evropskimi zavezniki.

Terminske krivulje za Brent nakazujejo, da trg pričakuje postopno umirjanje. Junijske pogodbe kotirajo pri 87 dolarjih, julijske pri 83, a vse napovedi temeljijo na predpostavki, da se bo plovba skozi ožino prej ali slej obnovila. Če se to ne zgodi, opozarjajo analitiki Barclaysa, se bodo proizvodne ustavitve razširile na ZAE in morda celo Savdsko Arabijo, kar bi cene nafte držalo visoko še dolgo po koncu spopadov.