Cene nafte so v petek rahlo porasle, potem ko so ZDA okrepile gospodarski pritisk na venezuelske naftne pošiljke, ameriške sile pa so izvedle zračne napade na militante Islamske države v severozahodni Nigeriji, poroča Reuters. Terminske pogodbe za severomorsko nafto Brent so se ob 5.56 po srednjeevropskem času zvišale za 6 centov oziroma 0,1 odstotka na 62,30 dolarja za sod, ameriška lahka nafta WTI pa je prav tako pridobila 6 centov in dosegla 58,41 dolarja.
Bela hiša je ameriškim vojaškim silam odredila, da se v naslednjih najmanj dveh mesecih osredotočijo na gospodarsko “karanteno” venezuelske nafte, kar kaže, da Washington trenutno daje prednost ekonomskim ukrepom pred vojaškimi pri pritisku na Caracas. Venezuela in Nigerija sta pomembni proizvajalki nafte. Čeprav so nigerijska naftna polja pretežno na jugu države, so zračni napadi na severozahodu povečali geopolitična tveganja.
Kljub petkovemu dvigu cene nafte ostajajo na poti do največjega letnega padca od leta 2020. Brent naj bi letos izgubil približno 16 odstotkov, WTI pa 18 odstotkov vrednosti, kar predstavlja najostrejši padec od izbruha pandemije covida-19, ki je močno prizadela povpraševanje po nafti. Trgi pričakujejo, da bo prihodnje leto ponudba presegla povpraševanje.
Na cene vpliva tudi zmanjšanje pošiljk iz Kazahstana po kaspijskem naftovodu. Po napadu ukrajinskih dronov na objekte glavnega izvoznega terminala CPC naj bi se decembrske pošiljke zmanjšale za tretjino na najnižjo raven od oktobra 2024, poročajo tržni viri. Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) bo uradne podatke o zalogah objavila v ponedeljek, pozneje kot običajno zaradi božičnih praznikov.
