Nafta se je zaradi možnih ameriških izjem pri carinah na avtomobile in rasti kitajskega uvoza surove nafte za spoznanje podražila

Nafta
Foto: Pixabay

Cene nafte so v torek rahlo zrasle v luči napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnih izjemah pri carinah ter z okrevanjem kitajskega uvoza surove nafte pred pričakovanim zmanjšanjem iranske ponudbe.

Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za 12 centov in znašajo 65 dolarjev (okoli 61 evro) za sodček, medtem ko je ameriška nafta West Texas Intermediate (WTI) dražja za 13 centov, z njo pa se trguje po ceni 61,66 dolarja (okoli 57,80 evra).

“Trump je odobril carinske izjeme za elektroniko in napovedal morebitno ublažitev carin na avtomobile, kar se razlaga kot korak nazaj glede na prej napovedane carine, s čimer prihaja določeno olajšanje za tvegana sredstva, vključno z nafto. Je pa rast delnic in surovin, povezanih z gospodarsko rastjo, zaradi nepredvidljivosti njegove politike vprašljiva,” je izjavila neodvisna tržna analitičarka Tina Teng.

V zadnjem preobratu trgovinske vojne, ki jo vodi Trump, je bila napovedana možnost spremembe 25-odstotnih carin na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov iz Mehike, Kanade in drugih držav.

Spremenljiva ameriška trgovinska politika ustvarja negotovost na svetovnem trgu nafte, poroča Reuters, kar je OPEC spodbudilo, da je v ponedeljek prvič po decembru znižal oceno povpraševanja.

Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) je v ponedeljek nekoliko znižala napoved rasti svetovnega povpraševanja po nafti v tem letu, pri čemer je poudarila, da bi napovedane ameriške carine lahko zavrle gospodarsko dejavnost.

Povpraševanje po nafti bo letos naraslo za 1,3 milijona sodov dnevno, so izračunali v OPEC, kar je za 150 tisoč sodčkov dnevno manj kot dosedanja ocena. Tudi za leto 2026 pričakujejo rast povpraševanja za 1,3 milijona sodčkov dnevno, kar je za 150 tisoč manj od prejšnjih napovedi.

“Trg trenutno skuša prebaviti hitre spremembe carinske politike in jih hkrati uravnotežiti z jedrskimi pogajanji med ZDA in Iranom. Jasno je, da se trg bolj osredotoča na carine in njihov vpliv na povpraševanje po nafti,” so v torkovi analizi zapisali analitiki ING.

Podporo cenam je dala tudi objava v ponedeljek, da se je kitajski uvoz surove nafte marca povečal za skoraj pet odstotkov v primerjavi z letom prej, saj se je okrepil uvoz iranske nafte v pričakovanju strožjega ameriškega izvajanja sankcij.

Kazahstan je v ponedeljek objavil, da se je njegova proizvodnja nafte v prvih dveh tednih aprila zmanjšala za tri odstotke v primerjavi z marcem, s čimer je potrdil prejšnje poročilo Reutersa, čeprav proizvodnja še vedno presega kvoto, dogovorjeno v okviru sporazuma OPEC+.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji