Nafta skočila za 4 odstotke, Fed pa namignil na višanje obrestnih mer

Evropske borze so v sredo sklenile enega najboljših trgovalnih dni v zadnjih tednih, Wall Street pa je pridobil na zanosu tehnoloških velikanov, a dan so zaznamovale presenetljivo agresivne besede iz zapisnika januarskega zasedanja ameriške centralne banke. Več uradnikov Feda je namreč nakazalo, da bi utegnili obrestne mere celo zvišati, če inflacija ostane trdovratno nad ciljem dveh odstotkov.

Panevropski indeks Stoxx 600 je dan zaključil 1,2 odstotka višje, pri čemer so rast vodile obrambne delnice in finančni sektor. Frankfurtski DAX se je okrepil za 1,12 odstotka in se povzpel na 25.278 točk, najvišjo raven od sredine januarja. Londonski FTSE 100 je napredoval za odstotek, pariški CAC 40 pa za 0,8 odstotka. Kot poroča CNBC, so bili v zelenem vsi glavni evropski borzni trgi.

Med posameznimi delnicami so na stari celini kraljale obrambne družbe. Rheinmetall je v Frankfurtu poskočil za 5,1 odstotka — Reuters je poročal, da Berlin razmišlja o prevzemu manjšinskega deleža v franco-nemškem proizvajalcu tankov KNDS pred njegovo načrtovano borzno uvrstitev letos. Britanski BAE Systems se je na londonski borzi okrepil za skoraj 6 odstotkov po objavi boljših letnih rezultatov od pričakovanj. Na nasprotnem koncu lestvice se je znašel Bayer, ki je izgubil 7,2 odstotka vrednosti. Njegova enota Monsanto je ponudila poravnavo v višini 7,25 milijarde dolarjev za tožbe v zvezi s herbicidom Roundup.

Na Wall Streetu je širši indeks S&P 500 pridobil 0,56 odstotka in dan zaključil pri 6.881 točkah. Tehnološki Nasdaq Composite je napredoval za 0,78 odstotka na 22.754 točk, Dow Jones pa je dodal 129 točk oziroma 0,26 odstotka in se ustalil pri 49.663 točkah. Kot piše Bloomberg, je okrog 320 delnic v sestavi indeksa S&P 500 dan zaključilo v zelenem, kljub temu da so zapisniki Feda pokazali presenetljivo agresiven ton.

Delnice velikih tehnoloških družb so narekovale gibanje na newyorških borzah. Nvidia je dodala 1,6 odstotka, saj je Meta Platforms dan prej napovedala, da bo v svojih novih podatkovnih centrih uporabila milijone čipov Nvidie. Amazon je napredoval za skoraj 2 odstotka, potem ko so regulatorni dokumenti pokazali, da je Bill Ackman s svojim skladom Pershing Square v četrtem četrtletju povečal delež v družbi za 65 odstotkov. Palo Alto Networks je medtem izgubil 8 odstotkov, ker so napovedi za prihodnje četrtletje zaostale za pričakovanji analitikov.

Največjo pozornost je pritegnil zapisnik januarskega zasedanja Feda, objavljen v popoldanskih urah po newyorškem času. Kot poroča Bloomberg, so se nekateri uradniki odprto zavzeli za možnost zvišanja obrestnih mer, če inflacija vztraja nad dvoodstotnim ciljem. CNBC dodaja, da so bili člani odbora razdeljeni glede nadaljnjih korakov in da je večina opozarjala, da bi bil napredek pri zniževanju inflacije lahko počasnejši in bolj neenakomeren od pričakovanj. Fed je na januarskem zasedanju obrestne mere pustil nespremenjene v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka, proti pa sta glasovala dva člana, ki sta se zavzemala za znižanje za četrtino odstotne točke.

Donosi na ameriške državne obveznice so se po objavi zapisnika zvišali. Donos na desetletne zakladne zapise je narasel za tri bazične točke na 4,087 odstotka, donos na dveletne pa za prav toliko na 3,468 odstotka. Trgi terminskih pogodb zdaj pričakujejo morebitno znižanje obrestnih mer najhitreje junija, čeprav je po objavi zapisnika ta scenarij postal manj verjeten.

Nafta je doživela najostrejši dnevni skok v letošnjem letu. Po podatkih Reutersa je cena ameriške lahke nafte WTI poskočila za 4,59 odstotka na 65,19 dolarja za sodček, referenčna evropska Brent pa za 4,35 odstotka na 70,35 dolarja. Porast je sprožil podpredsednik Vance, ki je v oddaji Fox News izjavil, da Teheran ni izpolnil ključnih ameriških zahtev med jedrskimi pogovori v Ženevi in da vojaški udarci ostajajo na mizi. Pozno popoldne se je rast še pospešila, ko so se pojavila poročila, da je Izrael dvignil raven pripravljenosti zaradi naraščajočih znakov možnega napada na Iran.

Zlato se je medtem okrepilo za 2,18 odstotka in se ustalilo blizu 4.983 dolarjev za unčo — vlagatelji so iskali varne naložbe ob negotovosti glede poti obrestnih mer Feda.

V Evropi je za odmev poskrbela novica Financial Timesa, da predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde načrtuje predčasni odhod s položaja. Kot poroča FT, želi Lagarde oditi pred francoskimi predsedniškimi volitvami aprila prihodnje leto, da bi predsednik Macron in nemški kancler Merz lahko skupaj izbrala njenega naslednika, preden bi skrajno desni Nacionalni zbor morda prevzel Elizejsko palačo. ECB je poročanje zanikala in sporočila, da je predsednica osredotočena na svoje poslanstvo. Analitičarka Rabobank Jane Foley je za Bloomberg ocenila, da bi predčasni odhod utegnil zaščititi evro pred grožnjami neodvisnosti ECB, saj je stranka Marine Le Pen javno zahtevala, da bi centralna banka odkupovala francoski državni dolg.

Britanska letna inflacija je v januarju padla na 3 odstotke s 3,4 odstotka decembra, kar je bilo skladno s pričakovanji. Trgi zdaj vračunavajo znižanje obrestnih mer Bank of England na marcovskem zasedanju. V Nemčiji je indeks ekonomskega zaupanja ZEW februarja padel na 58,3 točke z januarskih 59,6, čeprav se je ocena trenutnih razmer izboljšala na sedemesečno najvišjo raven.

Poleg iranske krize so odmevali tudi neuspešni mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo v Ženevi. Ukrajinski predsednik Zelenski je po komaj dveh urah pogovorov obtožil Moskvo namernega zavlačevanja. Ruski pogajalec Medinski je pogovore označil za težke, a poslovne, in napovedal nov krog v kratkem.

Za vlagatelje bodo v prihodnjih dneh odločilni predvsem petkovi podatki o osebni potrošnji v ZDA, ki predstavljajo Fedov najpomembnejši kazalnik inflacije. Pred tem pa bodo trge usmerjali še nastopi več visokih uradnikov Feda, med njimi Bostica, Bowmanove in Kashkarija.