Ob najnižji točki ponedeljkove seje je Dow Jones izgubil skoraj 900 točk, S&P 500 in Nasdaq sta bila za 1,5 odstotka v rdečem. Nato je predsednik Donald Trump v poznem popoldnevu v pogovoru za CBS News sporočil, da je vojna v Iranu “v bistvu pri koncu”, in v eni uri so bile izgube odpisane. S&P 500 je sejo zaprl 0,83 odstotka višje pri 6.795,99 točkah, Nasdaq je pridobil 1,38 odstotka in se ustavil pri 22.695,95, Dow Jones pa pri 47.740,80 točkah. Russell 2000, indeks manjših podjetij, je pridobil 1,12 odstotka.
Dow je v ponedeljek prihajal iz svojega najslabšega tedna v skoraj letu dni. Najhuje so bile prizadete potniške ladijsko-turistične družbe. Carnival je zaprl več kot 6 odstotkov nižje, kar je bil njegov najslabši dan od novembra. Royal Caribbean je izgubil okrog 4 odstotkov, Norwegian Cruise Line pa je padel za skoraj 5 odstotkov in zaznamoval sedmi zaporedni negativni dan. Carnival in Norwegian sta v prvih tednih marca izgubila že več kot 20 odstotkov vrednosti. Razmerje je preprosto; vsak dolar dražje nafte poveča stroške potniškega ladijskega prevoza, in v tem trenutku je nafta za 35 odstotkov dražja kot pred tednom dni.
Preobrat pa je bil krhek. Iran je Trumpove besede ob večernih urah označil za “nesmisel” in zagrozil z zaustavitvijo izvoza skozi Hormuško ožino, če bosta ZDA in Izrael nadaljevala z napadi. Terminske pogodbe za Nasdaq so se takoj skrčile za 0,6 odstotka. Trump je nato napovedal konferenco za medije in dodal, da ima “načrt” za znižanje cen nafte, podrobnosti pa ni razkril.
Evropa preobrata ni doživela. Vseevropski indeks Stoxx 600 je zaprl 0,7 odstotka nižje, nemški DAX je izgubil 0,9 odstotka, francoski CAC 40 0,7 odstotka, londonski FTSE 100 pa 1,2 odstotka, kot poroča CNBC. V zelenem sta bila le naftni in plinski sektor; norveški Equinor je pridobil 8 odstotkov, Vår Energi 6 odstotkov. Banke in zavarovalnice so padle za 3 do 4 odstotke, letalski sektor je bil med najhuje prizadetimi. Donosi evropskih državnih obveznic so poskočili, ker trgi računajo, da bo drag energent znova razgrel inflacijo.
V nočnem prometu v nedeljo sta WTI in Brent prvič od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, prekoračila 119 dolarjev za sod. Do zaključka redne seje sta se umirila; WTI je zaprl 4,26 odstotka višje, pri 94,77 dolarja za sod, Brent pa 6,76 odstotka višje, pri 98,96 dolarja, po podatkih CNBC. Za WTI je bil predhodni teden s 35,6-odstotnim skokom največji tedenski dobiček v celotni zgodovini naftnih terminskih pogodb, ki sega v leto 1983.
Hormuška ožina je za tankerje dejansko zaprta. Skozi to grlo, ki meri v najožjem delu dvanajst navtičnih milj, preide v povprečju 14 milijonov sodov surove nafte dnevno, kar je po podatkih podjetja Kpler dobra tretjina vsega morskega naftnega izvoza na svetu. Irak je do ponedeljka skrčil svojo proizvodnjo s 4,3 na 1,3 milijona sodov dnevno, ker so se mu začela polniti skladišča. Kuwait je napovedal preventivne reze.
Katarski energetski minister Saad al-Kaabi je v pogovoru za Financial Times ocenil, da bi ob nadaljevanju blokade za dva do tri tedne cene nafte dosegle 150 dolarjev za sod in “ohromile svetovna gospodarstva”. Neil Atkinson, nekdanji direktor za nafto pri Mednarodni agenciji za energijo, je na CNBC ta scenarij označil za “prelomno in brez primere energetsko krizo”.
V torek zjutraj so cene strmoglavile. Po Trumpovem pogovoru za CBS News, v katerem je povedal, da se ladijski promet skozi Hormuško ožino “počasi vrača” in da razmišlja o njenem prevzemu pod nadzor ZDA, ter po poročanju Reutersa, da Washington razmišlja o omilitvi naftnih sankcij proti Rusiji, sta obe ceni padli. WTI se je do popoldneva znižal za 6,19 odstotka, na 85,27 dolarja, Brent za 4,6 odstotka, na 88,43 dolarja. Brent je kljub temu 22,5 odstotka dražji, kot je bil teden prej.
Tyler Goodspeed, glavni ekonomist ExxonMobila, je v ponedeljkovem intervjuju za CNBC opozoril, da je scenarij hitrega razpleta manj verjeten, kot se zdi. “Ko pregledam verjetnostno porazdelitev možnih izidov, vidim bistveno več scenarijev in verjetnejših, v katerih ožina ostane zaprta dlje in trdneje, kakor pa takih, v katerih se promet hitro obnovi,” je povedal. Analitik Janiv Shah iz Rystad Energy je ocenil, da bi Brent ob nespremenjeni situaciji v aprilu dosegel 135 dolarjev za sod.
Evropski zemeljski plin je bil v ponedeljek pod primerljivim pritiskom. Terminska pogodba TTF, referenčna cena za celino, je med dnevom poskočila do 30 odstotkov in presegla 61 evrov za megavatno uro, blizu triletnega vrha, kot poroča Bloomberg. V tednu pred tem je TTF skupno pridobil 67 odstotkov. Goldman Sachs je v ponedeljkovi analizi zvišal napoved za aprilski TTF s 36 na 55 evrov za megavatno uro. Obenem delujeta dva šoka: ustavitev obrata QatarEnergy v Ras Laffanu, največjega izvoznega terminala za utekočinjeni zemeljski plin na svetu, in Hormuška blokada, ki ogroža evropske načrte za poletno polnjenje skladišč. Zaloge plina v EU so pod 30-odstotno polnostjo; Nemčija je pri 30,2 odstotka, Francija pri 29 odstotkih, Nizozemska pri 23,5 odstotka.
Zlato je v ponedeljek kljub vojni napetosti nekoliko izgubilo. Spot cena je bila pri okrog 5.087 dolarjih za unčo, torej 87 dolarjev nižje kot dan prej. Bob Haberkorn, tržni strateg pri RJO Futures, je na CNBC pojasnil, da je šlo za “beg v gotovino”; krepitev dolarja in rast donosnosti obveznic sta odvrnili investitorje od plemenitih kovin.
Za Slovenijo in EU ostaja neposredni učinek zaenkrat ublažen z rahlo šibkejšim dolarjem; euro je v ponedeljek stal pri 1,1558 dolarja. Dražji plin je bolj neposredna grožnja. Poletno polnjenje rezervoarjev, ki bi moralo zapolniti izpraznjena zimska skladišča, bo ob blokirani Hormuški ožini teže izvedljivo in dražje.
