Ko so 28. februarja izstrelki zadeli iranska vojaška oporišča, so bili Vitol, Trafigura in Gunvor, tri od petih največjih svetovnih trgovcev z nafto, na napačni strani stave. Ta ista podjetja, ki s švicarskih naslovov nadzorujejo okrog tretjino globalne trgovine z nafto, so v prejšnjih krizah vselej zaslužila: vojna v Ukrajini leta 2022 jim je prinesla rekordne dobičke. Tokrat jih je obseg motenj presenetil.
Po poročanju Financial Timesa je bilo v prvih dneh spopadov Vitolu v Perzijskem zalivu blokiranih več kot deset tankerjev, dva od njih sta bila uničena, med posadko pa so bile tudi smrtne žrtve. Zavarovalniške premije za plovbo v regiji so v tednu dni narasle na šestkratnik predvojne ravni. Bloomberg je 10. marca poročal, da so Vitol, Trafigura in Gunvor skupaj od bank pridobivali sedem milijard dolarjev novih kreditnih linij: Trafigura tri milijarde, Vitol tri milijarde, Gunvor eno. Posojila niso bila namenjena širitvi poslov, temveč zaščiti pred likvidnostnim šokom. Ko cena nafte v enem dnevu niha za 35 dolarjev, kot se je dogajalo marca, morajo trgovci na terminskih trgih zalagati astronomske vsote za kritje pozicij. Brez dodatnih kreditnih linij bi bili prisiljeni v panično razprodajo, ki bi cene potisnila še globlje v kaos.
Vzrok za težave je bil enak za vse: nihče ni vedel, ali bo vojna trajala teden ali mesece. Kot je za NPR povedal analitik Rory Johnston, se je naftni trg znašel v položaju, ki ga primerja s Schrödingerjevo mačko. Oba scenarija sta bila obenem mogoča: najhujše motnje oskrbe v zgodovini ali hiter konec konflikta. Trumpove objave na družbenem omrežju, v katerih je napovedoval skorajšnje premirje, so vsakokrat za kratek čas zrušile ceno nafte, zaradi česar so bile dolge pozicije izjemno tvegane. Bob McNally iz svetovalne družbe Rapidan Energy je za NPR ocenil, da je trg s tem dejansko zaviral cenovne signale, ki bi sicer prisilili Belo hišo v hitrejše ukrepanje za konec konflikta.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je zaprtje Hormuške ožine označila za največjo motnjo oskrbe v zgodovini naftnega trga. Primanjkljaj znaša okrog 10 milijonov sodčkov na dan, toliko, kolikor je svet izgubil med najhujšo fazo pandemije, ko so letala ostala na tleh in avtomobili v garažah. Cena sodčka nafte brent je od predvojnih okrog 70 dolarjev poskočila na več kot 120 dolarjev v začetku marca in se trenutno giblje okrog 110 dolarjev. IEA je uskladila rekordno sproščanje 400 milijonov sodčkov iz strateških zalog, od tega 172 milijonov iz ameriških. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati preusmerjata nafto po kopenskih naftovodih, ki obidejo ožino, a te poti ne morejo nadomestiti polnih zmogljivosti. Posledica napada na katarsko infrastrukturo za LNG je po navedbah direktorja QatarEnergy še hujša: 17 % katarske izvozne zmogljivosti bo izven pogona predvidoma pet let.
Evropa je ranljiva bolj kot med ukrajinsko energetsko krizo. Zaloge plina so bile po hudi zimi 2025/2026 le pri 30 % zmogljivosti, referenčna cena na nizozemskem vozlišču TTF pa se je do sredine marca skoraj podvojila na več kot 60 evrov na megavatno uro. Evropska komisija je 26. marca članicam svetovala predčasno polnjenje zalog. Direktor Shella je opozoril, da bi se Evropa lahko do aprila soočila s pomanjkanjem goriv.
Slovenija posledice že čuti: od 22. marca do 30. marca je vlada uvedla omejitev točenja goriva na 50 litrov na dan za fizične osebe in 200 litrov za podjetja. Omejitev je zdaj sicer odpravljena, a cene so se od začetka marca občutno zvišale. Liter dizla na reguliranih bencinskih servisih zunaj avtocest od 1. aprila stane 1,807 evra, liter 95-oktanskega bencina pa 1,616 evra. Brez vladnih ukrepov, ki vključujejo znižanje trošarine na najnižjo dovoljeno raven in začasno ukinitev okoljske dajatve, bi dizel po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo stal okrog 1,99 evra. Ob ceni sodčka 200 dolarjev, ki jo nekateri analitiki ne izključujejo, bi dizel v Sloveniji po preračunu na podlagi veljavne metodologije presegel 2,86 evra na liter. Vlada je vodstvo družbe Petrol pozvala k zagotovitvi nemotene oskrbe in ministrstvu za notranje zadeve naložila preverjanje podaje naznanila organom pregona.
Trgovci z nafto, ki so navajeni na to, da iz nestabilnosti iztržijo dobiček, tokrat priznavajo, da se preračunavajo sproti. Bloombergova ekonomska ekipa ocenjuje, da celoten izid krize stoji in pade z eno spremenljivko: trajanjem. Če se ožina odpre v tednih, se trg pozdravi hitro. Če ostane zaprta do poletja, bodo posledice po mnenju več deset strokovnjakov, ki jih je navedel Bloomberg, presegale naftne šoke iz sedemdesetih let. Za Slovenijo, ki je majhno, odprto in energetsko uvozno gospodarstvo, ta razlika odloča o tem, ali bodo podjetja in gospodinjstva zdržala z višjimi cenami ali pa se bo kriza prelila v recesijo.
