Najboljši borzni teden od novembra se je končal z inflacijo pri 3,3 odstotka in potrošniškim zaupanjem na rekordnem dnu

Teden, v katerem je Dow Jones pridobil 1.325 točk v enem dnevu, se je v petek končal z dvema številkama, ki sta pokvarili razpoloženje. Ameriška inflacija je marca narasla na 3,3 odstotka, potrošniško zaupanje po meritvah Univerze Michigan pa je padlo na najnižjo raven, odkar ga merijo.

Za vsem skupaj stoji nafta. Bencin v Združenih državah je marca poskočil za 18 odstotkov v enem mesecu in sam po sebi pognal mesečno rast potrošniških cen na 0,9 odstotka, največ od junija 2022. A jedro inflacije, ki ne vključuje hrane in energentov, je zraslo le za 0,2 odstotka, manj od pričakovanj. Cooper Howard iz Schwab Center for Financial Research je ob objavi dejal, da je bil “porast splošne inflacije večinoma posledica višjih cen energentov.” Vojna se za zdaj preliva v račune za gorivo, ne pa v širše cene, vsaj zaenkrat.

Petek je bil na borzah zato razmeroma miren. S&P 500 je padel za 0,11 odstotka na 6.816,89, Dow Jones za 269 točk na 47.916,57, Nasdaq Composite pa je pridobil 0,35 odstotka na 22.902,89, poroča CNBC. Tedenski izplen je kljub petkovemu zatišju ostal izjemen: S&P 500 je v tednu napredoval za 3,6 odstotka, Nasdaq za 4,7, Dow pa za tri odstotke.

Programske delnice, ki jih trg vse bolj obravnava kot žrtve umetne inteligence, so bile izjema. ETF za programski sektor (IGV) je padel na ravni iz novembra 2023, v letu 2026 je izgubil 27 odstotkov. ServiceNow je v petek zdrsnil za osem odstotkov, Salesforce za 3,5. Palantir je v tednu izgubil 13 odstotkov, čeprav ga je predsednik Trump v petek javno pohvalil. Strah, da bo umetna inteligenca razgradila poslovni model naročniške programske opreme, vse bolj zaznamuje sezono rezultatov.

Evropske borze so bile v petek umirjene. STOXX 600 je pridobil pol odstotka in teden končal pri okrog 614 točkah, navaja Reuters. Evforija od srede, ko je DAX pridobil 4,8 odstotka v enem dnevu, je do petka že povsem splahnela, saj je iranski tabor čez teden izjavil, da so pogoji premirja kršeni.

Nafta WTI je petek zaključila pri 96,37 dolarja, okrog 12 odstotkov nižje na teden, kar je bil največji tedenski upad v devetih mesecih. Brent se je gibal okrog 96 dolarjev. Cene ostajajo daleč nad predvojno ravnjo, Hormuška ožina pa pod iranskim nadzorom. Savdska Arabija je sporočila, da so napadi na njeno infrastrukturo zmanjšali proizvodno zmogljivost za 600.000 sodčkov na dan, pretok skozi naftovod East-West pa za 700.000 sodčkov dnevno. Iran je namignil, da bi za prehod tankerjev skozi ožino zaračunal pristojbino, kar je grški premier Mitsotakis označil za nesprejemljivo.

Pred petkovim podatkom o inflaciji so trgi pričakovali vsaj dva znižanja obrestne mere Feda do konca leta. Po objavi je to pričakovanje padlo na eno, navaja FinancialContent.

Podpredsednik JD Vance je v petek odletel v Islamabad na pogovore z iransko delegacijo. “Mislim, da bo pozitivno,” je dejal ob vstopu na letalo, po poročanju agencije AP. “Če pa nas bodo poskušali izigrati, bodo ugotovili, da pogajalska ekipa ni preveč dojemljiva.” V ponedeljek bo jasno, ali je sobota v Islamabadu prinesla dovolj, da premirje zdrži še trinajst dni, ali pa se bodo trgi znova morali spopasti z nafto nad 100 dolarji.