Ameriški predsednik Donald Trump je objavil 90-dnevni premor zvišanih carin, ki so prizadele desetine trgovinskih partnerjev, ko so v četrtek opolnoči stopile v veljavo, hkrati pa je zvišal carine na Kitajsko na kar 125 odstotkov.
Ta nenadna sprememba se je zgodila le približno 13 ur po tem, ko so v veljavo stopile visoke carine za 56 držav in Evropsko unijo, kar je povzročilo zmedo na trgih in povečalo strah pred recesijo. Trump se je znašel pod velikim pritiskom poslovnih voditeljev in vlagateljev, naj spremeni smer, poroča Bloomberg.
“Mislim, da so ljudje malo pretiravali, postali zaskrbljeni, prestrašeni,” je dejal Trump novinarjem v Beli hiši v sredo. Nove carinske stopnje so začele veljati 10. aprila ob 00.01, po lokalnem času v Washingtonu, carina v višini 125 odstotkov na kitajsko blago pa vključuje tudi blago iz Hongkonga in Makava.
Borze so po Trumpovi objavi zabeležile največji skok od leta 2008. Indeks S&P 500 je poskočil za 9,5 odstotka, Nasdaq 100 pa za 12 odstotkov. Ekonomisti banke Goldman Sachs so umaknili svojo napoved o recesiji v ZDA. “Dober dan je na borzi, kot lahko vidite, rekorden dan, upamo, da bo tako ostalo,” je dejal Trump v Beli hiši.
Trg ameriških državnih obveznic se je začel stabilizirati, donosi na dvoletne obveznice so na kratko poskočili nad štiri odstotke. Trump je priznal, da je spremljal gibanja na trgu obveznic pri odločanju o tarifah. “Trg obveznic je zelo težaven. A zdaj izgleda dobro. Sinoči sem videl, da so ljudje začeli paničariti,” je dejal ameriški predsednik.
Zdaj se pozornost preusmerja na Kitajsko in morebitno zvišanje kitajskih tarif ali pripravljenost na pogajanja. Trump je dejal, da ne pričakuje, da bo moral dodatno zviševati carine, da bi spodbudil dialog. Pojasnil je, da se je zadnje dni o tej odločitvi pogovarjal z ministrom za finance Scottom Bessentom in ministrom za trgovino Howardom Lutnickom.
Države, ki so bile prizadete z višjimi, recipročnimi carinami, razen Kitajske, bodo zdaj znova carinjene po prejšnji osnovni stopnji v višini 10 odstotkov, v skladu z izjavo ameriške carinske službe.
Carine na jeklo, aluminij in avtomobile ostajajo na trenutni ravni, prav tako carine v višini 10 in 25 odstotkov na blago iz Kanade in Mehike, razen za izdelke, vključene v Severnoameriški trgovinski sporazum. Uvozi iz EU bodo še naprej obdavčeni po 10-odstotni stopnji, čeprav je EU napovedala povračilne ukrepe, ki pa še niso bili izvedeni.
Kasneje je Trump ponovno poudaril, da bo uvedel nove tarife na farmacevtske izdelke: “Uvedli bomo carine na farmacevtska podjetja in vsi se bodo hoteli vrniti,” je dejal Trump. Na družbenih omrežjih je v sredo zapisal, da več kot 75 držav kontaktira njegovo administracijo glede pogajanj in da “po mojem močnem namigovanju sploh niso uvedle povračilnih ukrepov.”
Preberite več:
“Odobril sem 90-dnevni premor in bistveno nižjo recipročnost carin v tem obdobju, v višini 10 odstotkov, kar začne veljati takoj,” je zapisal Trump. Dodal je tudi, da bo razmislil o izjemah pri tarifah za nekatere ameriške družbe in da bo odločitev sprejemal “po občutku”.
Trump je poudaril, da carine vidi kot močno orodje za vrnitev proizvodnje v ZDA in odpiranje novih delovnih mest, čeprav nenaden zasuk sproža vprašanje, ali je to še vedno glavni cilj in kako ga namerava doseči. Minister za finance Bessent je izjavil, da poteza kaže na Trumpovo pogajalsko strategijo: “Ustvaril si je največjo možno pogajalsko prednost. Vse to je bilo del načrta,” je dejal minister.
