Na svetovnem gospodarskem obzorju že pet let vlada “popolna nevihta“ – od zaprtja zaradi pandemije koronavirusa, vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji, do carin Donalda Trumpa, skupaj z vseprisotno inflacijo in recesijo za vogalom. Zato ne preseneča, da je svetovno gospodarstvo od leta 2022 beležilo skromno rast.
Čeprav so se napovedi v zadnjem času začele izboljševati, zaostreni finančni pogoji in nenehna geopolitična tveganja omejujejo globalno okrevanje, navaja Euromonitor. A vseeno, če obstaja kakšen žarek upanja za velika gospodarstva, ga najdemo v Aziji, kjer je vseh pet najhitreje rastočih velikih gospodarstev: Indija, Filipini, Vietnam, Indonezija in Kitajska,čeprav s skromno rastjo pod petimi odstotki, kar Kitajci štejejo za “nedostojno“.
Če pa zgodbo razširimo tudi na države, ki so zaradi nenadnega “izbruha miru“ ali odkritja naravnih bogastev nenadoma skočile na lestvico, je slika nekoliko drugačna. Tukaj prevladujejo predvsem afriške države, skupaj z nekaj presenetljivimi uspešnimi zgodbami.
Leta 2024 je bila največja zmagovalka – Gvajana. Ta (nekoč) revna država v Južni Ameriki, kjer vlada “karibski duh“ in iz katere najbolje poznamo pevca Eddyja Granta, je na svojem ozemlju odkrila nafto in, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zabeležila milijarde prihodkov ter 43,8-odstotno rast BDP-ja, s čimer je popolnoma preobrazila svojo – doslej nezavidljivo, s kriminalom in korupcijo prežeto – ekonomijo.
Drugo mesto je zasedel SAP Makav, posebna avtonomna pokrajina Kitajske, ki je privabila množico hazarderjev – saj je to “Las Vegas Azije“. Tamkajšnje gospodarstvo je zraslo za 10,5 odstotka.
Na tretjem mestu je Niger z 9,9-odstotno rastjo, kar je posledica dejstva, da se je država po vojaškem udaru odločila sama upravljati z rudnim bogastvom, ki ga je do takrat po zelo nizkih cenah prodajala Franciji. Niger je uspel doseči boljši dogovor z novimi kupci in tako znatno napredoval. Glede na to, da so vse tri države Zavezništva Sahelskih držav (Niger, Mali in Burkina Faso) vedno na vrhu najrevnejših držav na svetu, a hkrati bogate z naravnimi viri, lahko v tem delu sveta pričakujemo veliko sprememb.
Pod njimi se nahajajo majhne pacifiške države – Samoa (9,7-odstotna rast) in Palav (8,9 odstotka), medtem ko je zanimiv “zmagovalec“ sankcij proti Rusiji – Gruzija. Gruzija je ostala nevtralna, sprejela na tisoče ruskih podjetij in državljanov ter milijarde kapitala, poleg tega pa na stotisoče turistov, kar je njeno gospodarstvo izboljšalo za 7,6 odstotka BDP-ja v letu 2024.
Ruanda – “Švica Afrike“, nekoč simbol genocida, je danes s sedemodstotno gospodarsko rastjo najbolj ugledna država v regiji “Črne Afrike“. Kmetijstvo, industrializacija, sektor IKT in, kar je najpomembnejše, odsotnost korupcije so državo potisnili v sam vrh najhitreje rastočih gospodarstev na svetu.
Tadžikistan se je uveljavil kot najhitreje rastoče gospodarstvo Azije (6,8 odstotka), in to s pogodbami o blagovni menjavi s Kitajsko ter sodelovanjem z Rusijo in Iranom. Prav tako je Tadžikistan postal “vozlišče“ za izogibanje sankcijam proti Rusiji, saj se veliko zahodnih izdelkov ponovno izvaža preko srednjeazijskih držav, kot je recimo Kirgizistan (6,5-odstotna rast).
Tolikšna je tudi rast Indije, ki jo spodbuja naraščajoča potrošnja za infrastrukturo in trajnostne kapitalske naložbe vlade, skupaj z izboljšanimi zasebnimi investicijami.
In kakšna je prognoza za letos? Mednarodni denarni sklad je objavil podatke za januar 2025, kjer je država z največjo gospodarsko rastjo od 1. januarja – Južni Sudan. Ko je Južni Sudan leta 2011 postal najmlajša država na svetu, so napovedovali gradnjo novih mest nenavadnih oblik in da bo Džuba, prestolnica Južnega Sudana, ki je večinoma krščanska, kot “novi Dubaj“. A vsemu temu se je postavila na pot ena težava.
Čeprav so Južnosudanci v državljanski vojni delovali enotno proti Severnemu Sudanu, saj so prvi kristjani, drugi pa muslimani, se je po osamosvojitvi izkazalo, da tudi znotraj iste veroizpovedi obstajajo nacionalne razlike (v Južnem Sudanu živi 64 narodov), kar je ponovno privedlo do državljanske vojne – tokrat znotraj nove države. Ker se konflikt zdaj umirja, gospodarstvo, ki temelji na nafti, močno raste, in rast trenutno znaša kar 27,2 odstotka.
Za Južnim Sudanom je lanskoletni zmagovalec Gvajana s 14,4 odstotka, sledita pa Libija, ki beleži robustno 13,7-odstotno rast, kar je posledica končanja vojne, povečanega črpanja nafte in plina ter obnove mest in infrastrukture.
Tudi Senegal je ekonomsko precej zmanjšal odvisnost od nekdanje kolonialne sile Francije, kar se mu je obrestovalo z 9,3-odstotno rastjo BDP-ja. Znatno rast letos beleži tudi Palav (8,5 odstotka), ki se najbolj zanaša na turizem – predvsem na kitajske turiste, ki so se po dolgem obdobju omejitev znova začeli množično odpravljati na potovanja. Za Kitajsko je Palav tisto, kar so Karibi za Američane.
Preberite več:
Sudan je z 8,3 odstotka pokazal, da je v kateremkoli obdobju miru lažje črpati nafto in zagotavljati prihodke državi, medtem ko je Uganda uspela doseči dobre rezultate zaradi odprtosti trgovine, rasti prebivalstva, državne porabe, investicij in programov strukturnega prilagajanja (SAP), kar je prineslo 7,5-odstotno rast v začetku letošnjega leta.
Torej, čeprav se v razvitem delu sveta stvari “počasi premikajo“, v državah v razvoju vse poteka zelo dinamično, možnosti za dobiček pa se vse bolj selijo v Afriko. In nekoliko manj v Azijo.
