Najhitrejša rast cen nafte v štiridesetih letih povečuje tveganja za gospodarstvo

Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu je v zadnjih dneh močno pretresla svetovne energetske trge. Cene nafte so poskočile na najvišje ravni po letu 2022, rast cen energentov pa povečuje tveganja za gospodarstvo in gospodinjstva.

Po besedah glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije Bojana Ivanca so se cene nafte v zadnjih desetih dneh zvišale izjemno hitro. Cena sodčka se je 9. marca približala 120 ameriškim dolarjem, nato pa se je po napovedi izrednega sestanka Mednarodne agencije za energijo nekoliko umirila in padla proti ravni okoli 100 dolarjev, potem pa še bolj padla. Po njegovih besedah gre za največji tedenski dvig cen nafte v zadnjih štiridesetih letih.

Nafta in zemeljski plin ostajata ključna energenta za delovanje gospodarstev. V Evropski uniji skupaj predstavljata približno 60 odstotkov celotne primarne rabe energije, v Sloveniji pa okoli 45 odstotkov. Zaradi tega so gospodarstva zelo občutljiva na hitre spremembe cen energentov.

Podražitve goriv so se v številnih državah že začele prenašati v višje stroške za podjetja in gospodinjstva. V večini razvitih držav so se maloprodajne cene goriv v enem tednu zvišale za približno 10 do 15 odstotkov. V Združenih državah Amerike so se cene bencina zvišale za približno 15 odstotkov, pri trenutnih ravneh pa obstaja možnost nadaljnje rasti.

Razprava o sprostitvi strateških rezerv nafte

Finančni ministri držav skupine G7 bodo v okviru Mednarodne agencije za energijo razpravljali o možnosti sprostitve dela strateških rezerv nafte, s katerimi bi umirili razmere na trgu. Države članice te organizacije razpolagajo s približno dvema milijardama sodčkov strateških zalog nafte.

Tak ukrep je redek. V zgodovini organizacije so države rezerve usklajeno sprostile le petkrat, nazadnje dvakrat leta 2022 po začetku vojne v Ukrajini. Pomembne strateške zaloge ima tudi Kitajska, ki ima po ocenah med 1,1 in 1,4 milijarde sodčkov nafte.

Globalni trg nafte ostaja občutljiv

Trg nafte je globalen in je bil v zadnjih letih relativno dobro preskrbljen. Vendar morebitni izpad proizvodnje iz Irana ali drugih držav Perzijskega zaliva predstavlja tveganje, ki ga na kratki rok ni mogoče nadomestiti z večjo proizvodnjo drugod.

Evropa sicer z Bližnjega vzhoda uvozi približno 3 do 5 odstotkov dizelskega goriva, ki ga porabi. Morebitne motnje v dobavah bi lahko zato vplivale predvsem na države na jugu in jugovzhodu Evrope.

Vpliv na slovensko gospodarstvo

V Sloveniji povprečno gospodinjstvo za gorivo ali ogrevanje nameni približno pet odstotkov svoje letne porabe. Čeprav delež ni zelo visok, so potrošniki na spremembe cen goriv zelo občutljivi.

Najbolj so izpostavljena gospodinjstva, ki se na delo vozijo z avtomobilom ali se ogrevajo s kurilnim oljem.

Podvojitev cen plina na evropskem trgu

Poleg nafte hitro rastejo tudi cene zemeljskega plina. Na rotterdamski borzi so se v zadnjih desetih dneh podvojile, z okoli 30 evrov na megavatno uro na približno 60 evrov.

Takšna rast lahko vpliva tudi na proizvodnjo električne energije. Del elektrarn se namreč ob visokih cenah plina ponovno preusmerja k uporabi premoga, kar dodatno zvišuje cene premoga in emisijskih kuponov.

Visoke cene plina imajo širši vpliv na gospodarstvo, saj je plin ključna surovina za proizvodnjo umetnih gnojil. Rast cen gnojil lahko vpliva tudi na kmetijstvo in povečuje tveganje za nadaljnjo rast cen hrane. Zato lahko energetski šok na svetovnih trgih s časovnim zamikom vpliva na širšo inflacijo.