Slovenija je lani dosegla 1,1-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja rast po letu 2020. Hkrati se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,1 odstotka, zaposlenost pa upadla za 0,4 odstotka oziroma za 4.900 oseb. V primerjavi z evroobmočjem, kjer je bila rast 1,5-odstotna, in EU kot celoto, kjer je znašala 1,6 odstotka, je Slovenija zaostala. Še izrazitejša je primerjava s sosednjo Hrvaško, kjer je industrijska proizvodnja lani zrasla za 5,2 odstotka.
Gospodarska zbornica Slovenije ob tem opozarja, da številke kažejo na potrebo po spremembi poslovnega okolja. Po besedah generalne direktorice Vesne Nahtigal Slovenija potrebuje davčno razbremenitev zaposlenih in podjetij, manj birokracije ter hitrejše postopke pridobivanja dovoljenj.
Padec industrije tudi v visokotehnoloških segmentih
Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila najnižja v zadnjih štirih letih. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je upadla tudi visoko tehnološka proizvodnja. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih izdelkov se je zmanjšala za odstotek, srednje visoko tehnoloških za 4 odstotke, srednje nizko tehnoloških pa za skoraj 2 odstotka.
To kaže, da ne gre zgolj za ciklično ohlajanje, temveč za širši pritisk na konkurenčnost industrije. Podjetja se soočajo z višjimi stroški dela, cenami energije in močnejšo azijsko ter regionalno konkurenco. Medtem ko je na Poljskem industrijska proizvodnja zrasla za 6,9 odstotka, na Švedskem za skoraj 5 odstotkov, je Slovenija zdrsnila med države z izrazitejšim padcem.
Primerjava rasti in industrije
| Država / Območje | Rast BDP 2025 | Industrijska proizvodnja 2025 |
| Slovenija | 1,1 % | –4,1 % |
| Evroobmočje | 1,5 % | +1,5 % |
| EU | 1,6 % | +1,5 % |
| Hrvaška | — | +5,2 % |
| Poljska | — | +6,9 % |
Razlika med Slovenijo in povprečjem EU je očitna, še bolj pa primerjava s Hrvaško, ki je bila izpostavljena podobnim zunanjim pritiskom.
Zaposlenost in struktura gospodarstva
Lani se je zmanjšala tudi zaposlenost, predvsem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zmanjšanje zaposlenosti v industriji potrjuje, da gre za širši trend. Dobički podjetij so po podatkih GZS zunaj energetike, financ in farmacije že od leta 2022 v padanju, realno pa so bili leta 2024 za 8 odstotkov nižji kot leta 2021.
To pomeni manj investicij, manj vlaganj v razvoj in manj prostora za rast plač. GZS poudarja, da so dobički ključni za širitev podjetij, raziskave in razvoj ter ohranjanje kakovostnih delovnih mest.
Poziv k nacionalnemu razvojnemu načrtu
Gospodarstvo je že predlagalo 10-letni razvojni program “Made in Slovenia 2035”, ki vključuje 88 ukrepov za povečanje konkurenčnosti. Po ocenah GZS bi ti ukrepi lahko sprožili več kot 19 milijard evrov investicij do leta 2035 in povečali rast BDP za skoraj 50 odstotkov.
Predlagani ukrepi vključujejo:
- davčno razbremenitev zaposlenih in podjetij,
- zmanjšanje administrativnih ovir,
- konkurenčne cene energije,
- boljši dostop do financiranja razvoja,
- spodbude za raziskave, inovacije in digitalizacijo.
Mogoče je slovenski padec predvsem posledica zunanjega ohlajanja evropskega gospodarstva ali pa gre tukaj za notranje strukturne slabosti. Podatek, da je industrija padla bolj kot v večini držav EU, nakazuje, da domače poslovno okolje ni nepomemben dejavnik.
Preberite več:
Slovenija je majhno in izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato je občutljiva na nihanja povpraševanja v Nemčiji in širši EU. A primerjava z državami, ki so se kljub enakim razmeram odrezale bolje, odpira razpravo o davčni politiki, regulaciji in investicijski klimi. Gospodarska rast je nižja od evropskega povprečja, industrija pada, visokotehnološki segmenti izgubljajo dinamiko. To je kombinacija, ki zahteva razmislek o dolgoročni strategiji.
