V Sloveniji smo lani doživeli občuten upad emisij toplogrednih plinov, saj se je skupni izpust za leto 2023 znižal za dobrih 5 odstotkov in je znašal približno 14 393 kiloton CO₂‑ekvivalenta, kažejo podatki državnega statističnega urada. To je konkretna premisa in tudi očiten signal, da ukrepi ter spremembe navad vseeno prinašajo učinek. Hkrati pa so izpusti iz gospodinjstev padli za 8,7 odstotka na 3 186 kiloton CO₂ ekv in dosegli najnižjo raven po letu 2014. Znižali so se izpusti tudi v proizvodnih dejavnostih, kar pomeni, da trend ne izhaja zgolj iz enega sektorja, temveč je širši.
Vsaj trije izmed petih glavnih kazalnikov, ki merijo vpliv človekovih aktivnosti na podnebje, so se premaknili v pozitivno smer zmanjšanja. Gospodinjska raba energije na prebivalca je padla za približno 3 odstotke, poraba energije v nacionalnem gospodarstvu se je zmanjšala za 3,7 odstotka, energetska intenzivnost proizvodnje pa se je znižala za 5,6 odstotka na 5,4 teradžula (TJ) na milijon evrov. To pomeni, da Sloveniji uspeva proizvajati več z manj energije, kar je dober znak, da energetska učinkovitost ni več prazna beseda, ampak realnost.
Po drugi strani pa se je delež fosilnih goriv pri oskrbi z energijo lani povečal in dosegel 56,6 odstotka. Čeprav porabimo manj energije, še vedno temeljimo na fosilnih gorivih. Prehod na bolj čisto energijo je zato nujen, če želimo dolgoročno znižati izpuste in ublažiti podnebne posledice.
Ne gre le za številke
Znižanje emisij ne pomeni samo manj grafov, ampak vpliva tudi na vsakdanje življenje. Manjša poraba energije v gospodinjstvih pomeni, da so tudi stroški za ogrevanje, elektriko in ogrevanje vode lahko bolj obvladljivi. Hkrati s tem manj obremenjujemo okolje, imamo čistejši zrak, manj emisij in kvalitetnejše življenjske pogoje.
Porast deleža fosilnih goriv pa je opozorilo, da nas čaka dolga pot, ki ni končan, saj ostaja izziv, kako zagotoviti, da bo rast porabe energije potekala vzporedno s prehodom na obnovljive vire. Če ne bomo premišljeni, zmanjševanje porabe ne bo dovolj.
Kaj to pomeni za prihodnost Slovenije
Slovenija se lahko zlahka znajde med državami, ki ne obljubljajo le novih ukrepov, ampak dejansko delajo spremembe. Če bosta država in državljani vztrajala pri izboljšavah (energetski prenovi stavb, investicijah v obnovljive vire, učinkovitejši rabi energije), lahko dosežemo dolgoročen premik.
Če pogledamo strukturo emisij, vemo, da pretežni del izpustov še vedno prihaja iz energetike in prometa. To pomeni, da moramo gledati širše, ne le na gospodinjstva, ampak tudi na industrijo, prometne rešitve in energetsko politiko.
Preberite več:
A prav podatki iz leta 2023 nam pravijo, da se premik lahko zgodi, če se le vsi “potrudimo”. Zmanjšanje za 5 odstotkov skupnih emisij ni zanemarljivo in temu majhnemu koraku lahko sledijo leta, ki bodo prinesla še boljše rezultate. Če nam uspe ob nizki potrošnji energije zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, bomo naredili korak naprej k trajnostni prihodnosti. In prav to je danes in jutri naša naloga.
