Države Evropske unije so po tednih usklajevanj danes dosegle dogovor o enem najostrejših dosedanjih svežnjev sankcij proti Rusiji.
Ključne novosti vključujejo znižano kapico za izvoz ruske nafte, strožje ukrepe proti plinovodoma Severni tok 1 in 2, omejitve za ruski bančni sektor ter dodatne ukrepe za zmanjšanje možnosti izogibanja sankcijam prek tretjih držav.
Sveženj cilja v jedro ruskega vojnega financiranja
Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas je EU tokrat posebej zaostrila pritisk:
- Znižala je cenovno kapico za nafto – po novih pravilih bo ta znašala 47,6 dolarja na sod oziroma 15 odstotkov pod povprečno tržno ceno v zadnjih treh mesecih. Doslej je veljala kapica 60 dolarjev.
- Novi ukrepi ciljajo tudi na rusko ‘floto v senci’, torej tankerje, ki pod neznanimi zastavami prevažajo rusko nafto mimo evropskih omejitev. Več kot 100 dodatnih plovil je bilo vključenih na črno listo.
- Prepovedane bodo vse transakcije s plinovodoma Severni tok 1 in 2, da bi preprečili morebitno ponovno vzpostavitev dobav ruskega plina prek teh cevi.
- Bančni sektor: približno 20 ruskih bank je bilo odrezanih od globalnega sistema SWIFT, kar močno otežuje poslovanje s tujino in financiranje ruskega vojnega aparata.
Kallas je poudarila, da “bo Evropa še naprej stopnjevala stroške za Kremelj, dokler agresija v Ukrajini ne bo ustavljena.” Podobno je Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, napovedala, da bo pritisk trajal, dokler “Putin ne bo končal te vojne”.
Dogovor je bil možen šele po tem, ko je Slovaška, ki je zaradi odvisnosti od ruskega plina večkrat blokirala sprejem sankcij, umaknila svoj veto. Premier Robert Fico je potrdil, da je od Evropske komisije prejel zagotovila v zvezi z morebitnimi pomanjkanji plina in rasti cen, zaradi česar bi nadaljnje blokiranje sankcij označil za “kontraproduktivno”. Bruselj je ob tem zagotovil izredne pomoči v primeru motenj dobav ali drastične podražitve energentov za Slovaško.
Pritisk na banke, energetiko in vojaški sektor
Poleg naštetega sveženj med drugim prinaša:
- Ukrepe proti bankam in podjetjem iz Kitajske, ki omogočajo rusko izogibanje omejitvam.
- Razširitev sankcij na rusko-vezane energetske infrastrukture v tretjih državah.
- Blokado izvoza tehnoloških komponent, ki jih ruska vojska uporablja predvsem v dronih in raketah.
Z nižjo kapico za izvoz nafte želi EU zmanjšati ključne prihodke ruske države, ki še vedno v veliki meri temeljijo na prodaji energentov. Prav tako želi preprečiti ponoven zagon dotoka plina v EU prek Baltskega morja, ki je v zadnjih letih spodbudil številne energetske krize.
Preberite več:
Za Nemčijo, Slovaško in druge članice, ki so izpostavljene ruski energiji, je ključna odločitev Bruslja, da bo pri izvajanju embarga na plin stopnjevala podporo in po potrebi sprožila zaščitne ukrepe.
