Najslabši dan na Wall Streetu v 2026 potopil Meto za 8 odstotkov, nafta poskočila nad 108 dolarjev

Tehnološki indeks Nasdaq Composite je v četrtek izgubil 2,38 odstotka in dan končal pri 21.408 točkah, kar je po podatkih Yahoo Finance več kot deset odstotkov pod rekordno vrednostjo z 29. oktobra lani, s čimer je uradno vstopil v korekcijo. Širši S&P 500 je padel za 1,74 odstotka na 6.477 točk in zabeležil najslabši trgovalni dan od začetka leta 2026, Dow Jones pa se je znižal za 469 točk oziroma 1,01 odstotka na 45.960 točk. Russell 2000, ki je v korekciji že od prejšnjega tedna, je zdrsnil za 1,70 odstotka.

Terminske pogodbe za referenčno sorto Brent so se podražile za 5,66 odstotka in dan zaključile pri 108,01 dolarja za sodček, kot poroča CNBC. Ameriška referenčna sorta WTI je pridobila 4,61 odstotka in dosegla 94,48 dolarja. Od začetka vojaške operacije proti Iranu konec februarja, ko se je nafta Brent gibala okrog 70 dolarjev, je ta zdaj dražja za približno 47 odstotkov. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je narasla za devet bazičnih točk na 4,42 odstotka, saj so dražji energenti oddaljili možnost, da bi Fed letos znižal obrestne mere.

Delnice podjetja Meta Platforms so se pocenile za 7,9 odstotka, potem ko je porota v Los Angelesu odločila, da sta Meta in Googlov YouTube odgovorna za škodo, ki jo je uporabnikom povzročila zasvojenost z družbenimi omrežji. Obe podjetji sta napovedali pritožbo, a losangeleška sodba velja za precedens, ker se ni opirala na vsebino objav, temveč na zasnovo same platforme. Proizvajalce pomnilniških čipov je medtem prizadela Googlova raziskava o algoritmu TurboQuant, ki bi lahko znatno zmanjšal količino pomnilnika, ki ga potrebujejo modeli umetne inteligence. Kot poroča Motley Fool, so delnice podjetja Micron Technology izgubile 6,9 odstotka in v petih dneh skupaj skoraj 20 odstotkov. Delnice AMD so padle za 7,5 odstotka, SanDisk za več kot deset odstotkov, Nvidia pa za 4,1 odstotka. Med sedmerico največjih tehnoloških podjetij je le Apple četrtek končal z minimalnim dobičkom.

Evropske borze so v četrtek prekinile tridnevno okrevanje. Vseevropski indeks STOXX 600 je po podatkih CNBC izgubil 1,2 odstotka, STOXX 50 pa 0,8 odstotka. Najgloblje so padle rudarsko-metalurške delnice s 3,4-odstotnim padcem in tehnološke z 2,3-odstotnim. Med posameznimi delnicami je ASML popustil za 2,4 odstotka, Siemens Energy za 2,9 odstotka, Thyssenkrupp pa za 3,5 odstotka. Švedski modni velikan H&M se je pocenil za skoraj šest odstotkov, potem ko je objavil šibkejše prodajne podatke za prvo četrtletje. Le britanski trgovec Next je izstopal z rastjo okrog sedmih odstotkov po objavi močnih letnih rezultatov, čeprav je vodstvo družbe ob tem opozorilo, da bi lahko nestabilnost na Bližnjem vzhodu upočasnila rast na tujih trgih.

Predsednica ECB Christine Lagarde je v intervjuju za Economist dogajanje na Bližnjem vzhodu označila za “resnični šok” in ocenila, da so trgi “morda preveč optimistični” glede razpleta. Kot smo podrobneje poročali na Lider.si, je Lagardova že v sredo na konferenci v Frankfurtu zatrdila, da ECB “ne bo ohromela od obotavljanja” in da je pripravljena zvišati obrestne mere, tudi če bi bil skok inflacije kratkotrajen. ECB v najhujšem scenariju ocenjuje, da bi inflacija v evrskem območju lahko dosegla šest odstotkov.

O četrtkovi napovedi OECD smo že pisali na Lider.si, a podatki ostajajo del ozadja tega trgovalnega dne: organizacija za ZDA letos napoveduje 4,2-odstotno inflacijo, kar je občutno nad oceno Feda (2,7 odstotka) in lastno decembrsko napovedjo (2,8 odstotka). Za skupino G20 OECD napoveduje štiriodstotno inflacijo. Svetovna gospodarska rast naj bi se letos upočasnila na 2,9 odstotka z lanskih 3,3 odstotka, rast v evrskem območju pa naj bi bila le 0,8-odstotna.

V četrtek so skupaj z delnicami in obveznicami padle tudi cene zlata, kar naznačuje, da so vlagatelji likvidirali naložbe za pokrivanje izgub drugod. Kot poroča Reuters, je unča zlata do petkovega jutra zdrsnila na 4.434 dolarjev s 4.565 dolarjev z začetka tedna. Evropski referenčni zemeljski plin TTF se je po podatkih portala Investing.com gibal okrog 55 evrov na megavatno uro, kar je približno 86 odstotkov več od ravni 32 evrov pred začetkom konflikta konec februarja.

Razprodaji na Wall Streetu je sledil delni obrat v poznih popoldanskih urah. Predsednik Trump je deset minut po zaprtju borz na omrežju Truth Social sporočil, da podaljšuje premor napadov na iransko energetsko infrastrukturo za deset dni, do ponedeljka, 6. aprila. Kot poroča Axios, je Trump zapisal, da so “pogovori v teku in potekajo zelo dobro”, ter dodal, da je podaljšanje odobril na zahtevo iranske vlade. Iran je zanikal, da bi z Washingtonom potekal kakršen koli neposreden dialog. Posebni odposlanec Steve Witkoff je na četrtkovi seji vlade pojasnil, da so ZDA prek Pakistana posredovale Iranu 15-točkovni okvir za mirovni dogovor. Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so se po Trumpovi objavi malce opomogile, S&P 500 je pridobil 0,2 odstotka, a je poročilo Wall Street Journal o načrtih Pentagona za napotitev dodatnih 10.000 vojakov na Bližnji vzhod dobičke hitro oklestilo.

Nafta Brent se v azijskem trgovanju v petek zjutraj giblje okrog 106 dolarjev za sodček, torej rahlo pod četrtkovo zaključno ceno. Terminske pogodbe za dostavo v decembru se gibljejo okrog 80 dolarjev, precej pod trenutno ravnjo. Toni Meadows iz BRI Wealth Management je za CNBC ocenila, da trg stavlja na razrešitev konflikta. A tudi decembrske pogodbe vgrajujejo premijo deset do 12 dolarjev na sodček glede na predvojno raven. Trgi bodo v prihodnjih tednih spremljali iztekanje Trumpovega premora napadov 6. aprila, zasedanje Feda 29. in 30. aprila ter junijsko srečanje držav OPEC+.